Hribi

Potopis

Iz parkirišča smo se odpravili nekaj sto metrov nižje, kjer smo prečkali most. Pot nas je vodila po desni strani struge reke Tržiška Bistrica po gozdu v sotesko. Kmalu nas je objela tišina, če seveda bučanje reke lahko tako označimo. Ob gozdni poti smo si na razglednih točkah malo odpočili na pripravljenih klopcah. Sem ter tja smo se tudi spustili do struge in se ohladili v vedno mrzli Bistrici.

Kmalu smo se prebili do naslednjega mostu. Tu smo zapustili gozdno pot in nadaljevali po cesti ter skozi predore. Zaradi prometa ta del zahteva nekaj previdnosti, hkrati pa nudi čudovite poglede na brzice reke. Cesta nas je pripeljala do geološkega stebra, ki nam skozi kamenine prikaže zgodovino nastajanja Dovžanove soteske. Na levi smo zagledali most, kjer se je ponovno pričela pešpot.

Tu sta se nam odprli dve smeri. Mi smo se odpravili levo v smeri toka reke, kjer nas je pot vodila po galerijah ob strugi vse do starega predora, kjer se tudi ta del poti konča. Tu smo se spustili prav do reke, se ohladili v mrzli vodi ter poslikali okolico ter brzice. Po isti poti smo se vrnili do mostu.

Naša pot po soteski se je nadaljevala po cesti skozi zaselek Na Jamah, kjer smo ponovno prečkali most in nadaljevali naprej po cesti do vasi Dolina. Tu si lahko ogledamo kratko geološko razstavo o soteski. Pohod bi lahko podaljšali še do brunarice na Kalu (1 ura), a smo se zaradi vročine rajši odpravili v dolino. Pri spustu smo si ogledali še partizansko tiskarno ter učno pot.

Pri izhodu iz predorov smo zavili na označeno gozdno pot na naši levi. Tu se prične gozdna učna pot, ki je še posebej zanimiva za otroke, saj jih pouči o osnovnih značilnostih gozdov in njihovih prebivalcih. Kmalu se od učne poti odcepi še pot, ki vodi do stare partizanske tiskarne. Do nje sicer ni daleč, a se vije strmo v breg. Po tej poti smo se odpravili tudi mi. Po ogledu tiskarne (ključ je v dolini) smo se na učno pot vrnili po poti vzpona.

Učni poti smo nato sledili do travnika, kjer smo se spustili proti parkirišču. S tem smo zaključili zanimiv, fotogeničen in v več pogledih izobraževalen pohod po mirnem in skritem biseru Slovenije. Hkrati pa je Dovžanova soteska eden izmed tistih krajev, ki dokažejo, da je lepoto moč najti povsod, če le človek odpre oči in se ozre okoli sebe.

Povezani prispevki

• Tržič

Dostop

Po gorenjski avtocesti se peljemo v smeri Jesenic. Avtocesto zapustimo na izvozu za Tržič. Po cesti rezervirani za motorna vozila se peljemo v smeri Tržiča. Na začetku mesta zavijemo desno proti centru in nato skozi stari del mesta proti Jelendolu. Peljemo se skozi vas Čadovlje pri Tržiču. Na koncu vasi nas na levi strani čaka veliko označeno parkirišče, kjer parkiramo avto ter sledimo oznakam za razgledno pot.

Zanimivosti

Tržiška Bistrica je na svoji poti proti izlivu izdolbla prelepo sotesko, ki jo sedaj poznamo pod imenom Dovžanova soteska. Znana ni samo po svoji lepoti, ampak tudi zaradi svoje geološke zgodovine. Sotesko namreč sestavljajo kamnine, ki so iz paleozoika, starega zemeljskega veka. Tu lahko najdemo permski apnenec, kremenove usedline ter kremenove konglomerate. Kamenine nam razloži geološki steber, ki je tudi ena od točk slovenske geološke poti. Soteska pa je znana tudi po fosilih. Tu so našli luknjičarke Schwagerina-e carniolica-e, ki so značilne le za to območje.

Po soteski je urejenih več sprehajalnih poti. Razgledna pot nas popelje po celotni soteski ob Bistrici. Učna pot je kratka pot po gozdu, kjer nam učne table podajo osnovne podatke o gozdu. Tu je še, že omenjena, geološka pot, nad sotesko pa vodi pot do partizanske tiskarne. Plezalci poznajo predvsem Kušpergarjeve turne, urejeno plezališče.

Včasih je bila po soteski speljana le steza, ki je sotesko prečkala z brvjo imenovano Hudičev most. Sedaj je po njej speljana cesta, ki vodi tudi skozi predor, ki ga je dal izkopati baron Born, lastnik okoliških gozdov. Pot čez Galerije še ni urejena, tako da je del poti še vedno potrebno prehoditi po cesti.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik