Info
- Zahtevnost: težka
- Trajanje: od 9 ur do 1 dan
- Letni čas: pomlad, jesen
Višine
- Višina izhodišča: 1369 m
- Višina cilja: 2060 m
- Višinska razlika: 691 m
O poti
- Parkirišče: označeno parkirišče
- Podlaga poti: kamnita pot, makadamski kolovoz, travniška steza
- Tip poti: označena pot
- Značilnosti poti: krožna pot
Vrednote
- Uživajte v: razgled, gorsko cvetje
- Naravne znamenitosti: brez
- Urbane znamenitosti: brez
Potopis
Tudi ta teden sva se z Bubiko odpravila na Ljubelj in iz tam na Zelenico, do koder sva prišla brez težav, ki so se pričele šele pri nadaljevanju proti Begunjščici, natančneje ob prečkanju melišča, že na poti proti razpotju za Begunjščico in Roblekov dom. Bubiki se je po nekaj urah hoje namreč pričelo malce vrteti v glavi. Malo je bila verjetno to posledica sonca, malo lakote, precej pa posledica strmega terena, ki ga ni vajena. Mene pa je predvsem pestila žeja in pa občutek odgovornosti, saj sem videl, da težko hodi. Na razpotju sva počila, malce pojedla ter opazovala okolico. Moja Bubika je želela proti vrhu, čeprav sem sam to odsvetoval. A želja po osvojitvi vrha je bila prehuda tudi zame in tako sva namesto v dolino obrnila v drugo smer. No tu pa priznam, da je tudi mene pobralo in se mi je začelo malce vrteti v glavi. Sovražim namreč prečenje strmih travniških pobočij! Na vrhu je bilo kar nekaj ljudi, večina pa je bila ravno tako utrujena kot sva bila midva. Tako sva se kaj kmalu, še posebno zaradi slabe vremenske napovedi in posameznih oblakov, spustila proti Roblekovem domu. Tam je bila sicer vročina neznosna, a imeli so hladno pijačo, pa tudi nekaj sence. Po dolgem sončenju in senčenju sva nadaljevala proti Prevalu. Kot da ne bi imela že dovolj sva jo mahnila prek Rožce. Sprehod je bil sicer bogato poplačan z razgledom in rožicami, a je zahteval svoj davek - mene je pičila ena čebelica in noga mi je kar precej otekla. A ni bilo večje sile. Na Prevalu sva našla same „prave“ planince, ki so se zasluženo krepčali po celi uri hoje od Ljubelja. Zato sva kaj hitro použila, kar nama je hrane še preostalo, malce pobožala nekega dvometrskega kuža- domačina - in se odpravila proti avtu. Pot se je sicer malce vlekla, a je bila lepa in razgledna. Bubiko je vidno pobiralo, pa tudi sam nisem bil ravno svež. Na poti sva bila že precej ur. Na srečo je bil zadnji del bolj zanimiv. Nekaj klinov, tunel, bunker. Seveda jaz ne morem iz svoje nerodne kože in sem se na koncu zadnjega tunela zaletel z glavo v strop. No pa sva mučenje končala pri avtomobilu in se vsa vesela odpeljala proti domu, tušu in hladni pijači. Sklep: nikoli več iz hiše, če bo sijalo tako močno sonce!!!
Povezani prispevki
Dostop
Iz Tržiča nadaljujemo po cesti proti mejnem prehodu Ljubelj. Ob prehodu (pred njim) zavijemo levo proti hotelu in si izberemo parkirišče. Pot bomo nadaljevali peš ob smučišču.
Zanimivosti
Begunjščica je pogorje oz. razpotegnjena gora v Karavankah, ki leži na nadmorski višini nad 2000 m. Greben je na jugu travnat in prostran, na severu pa prepaden. Zaradi številnih melišč, grap in žlebov, ki pogosto prekinjajo mogočne stene pogorja, Begunjščico imenujemo tudi gora stoterih grap. Najvišji vrh je Veliki vrh (2060 m), ki ima tudi razgledno ploščo in vpisno knjižico. Nudi lep razgled na spodnje bohinjske gore, Triglavsko pogorje, Kamniško-Savinjske Alpe s Storžičem, pa vse do Ljubljanske kotline. Na Begunjščico se lahko povzpnemo z več smeri: z Ljubelja čez Šentanski prelaz do vrha potrebujemo 2 h 45 min hoda, čez Preval 3 h 30 min in čez Zelenico 4 h hoda; z Lajba jo lahko osvojimo v 3 h 30 min; s Tinčkove koče preko Roblekovega doma v 3 h 15 min in s Tomčeve koče na Polški planini v 2 h 50 min.
Zemljevid
Galerija slik
