Kratka vsebina
Jadran Krt ni popolnoma običajen najstnik. Je intelektualec, nerazumljen s strani družbe in za povrh še reven. Ker obupnega obnašanja svojih staršev ter pritiskov odraščanja ne more več skrivati v sebi, se odloči pisati dnevnik. Prek tega medija nam dovoli vpogled v njegovo življenje. Z Jadranom bi se lahko marsikdo poistovetil. Starša se ne razumeta najboljše, pravzaprav se boljše razumeta mati s sosedom in oče s steklenico poceni vina kot pa drug z drugim. Pes, njihov hišni ljubljenček, ima neverjeten občutek za kraju in času primerno obnašanje – vedno namreč ušpiči kakšno neumnost. Jadran pa stopa v puberteto. In spoznava dekleta. Pravzaprav spoznava dekle, Pandoro, ki se je pravkar preselila in pričela hoditi na njihovo šolo. Ima le to smolo, da Pandora izhaja iz bogate družine, kar predstavlja dodatno oviro pri razvijanju romantičnih čustev. Seveda pa bogastvo ni tuje njegovemu najboljšemu prijatelju Nigelu. Edina uteha, poleg občasnega spoznavanja telesnih skrivnosti nasprotnega spola, mu je njegov neverjeten talent za pisanje pesmi. Žal pa teh pesmi večina okolice, intelektualnih nedonošenčkov, ne razume. Njegovo trpljenje pa toliko bolj razume skupina lokalnih odpadnikov, punkerjev, s katerimi se Jadran prične družiti – dokler mu to ne prinese resnih težav. Tudi kršenje pravil, pa naj bodo to družbena ali šolska, mu ni tuje. Včasih mu, zaradi denarne situacije njegove družine, drugega tudi ne preostane. V trenutku slabosti si zaželi družbenega udejstvovanja in se prijavi h prostovoljni pomoči. Dodelijo mu skrb za upokojenca, Berta, vojnega veterana. Žal pa se izkaže, da Bert ni prijazen možic s številnimi dobrimi zgodbami iz vojnih časov. Gre za umazanega, lenega in v svoji osamljenosti žaljivega starca, katerega priljubljena hrana je rdeča pesa, s katero se Jadran dodobra spozna vsakič, ko mora za Bertom kaj pospraviti. Jadran živi svoje življenje in ga z veseljem ter v obilnih količinah deli s svojimi bralci. Vse dokler nas na koncu drugega dela knjige ne zapusti v napetem pričakovanju ob koncu mature.
Razmišljanje
Je pred nami knjiga mladega, nedoraslega otroka z otroškimi problemi ali je pred nami ogledalo družbe, v kateri živimo? Je knjiga prikaz zgodovine in časa, v kateri je nastala ali jo je možno postaviti v katerikoli čas? Je Jadran Krt tak, kot vidi samega sebe ali je Jadran Krt tak, kot ga vidi bralec? Ali pa je knjiga samo zabavna zgodbica namenjena krajšanju časa? Vsak od nas lahko iz te knjige, ki jo številni poznamo iz našega otroštva, potegne tisto, kar v danem trenutku najbolj potrebuje. Ko sem jo bral kot najstnik star 12 let, mi je predstavljala razmišljanje neke, skoraj odrasle osebe. Problemi, s katerimi se glavni junak srečuje, so bili problemi, ki so se pri meni šele porajali. Želje in potrebe, ki jih je Jadran imel, so bile meni še neznanka s pridihom odraslosti. Ko sem jo bral kot zrel pubertetnik, sem se lahko z Jadranom poistovetil. Intelektualec, nerazumljen s strani družbe, željan odkrivanja novih področij ljubezni in življenja. Ko sem jo sedaj bral, sem v njej videl sebe, kakršen sem bil pred davnimi leti. Videl sem, kako Jadran Krt razmišlja podobno, kot sem razmišljal sam. Kako dela napake in se iz njih nič ne nauči, saj si jih napačno razlaga. Šele kasneje, ko si pridobi drugačen pogled na svet, spremeni tudi svoje reakcije v življenju. Ko sem tako ponovno bral to knjigo, sem se tudi sam prestavil v čas osnovne šole, problemov, ki sem jih imel takrat in odločitev, ki sem jih takrat sprejel. Videl sem, da so me izkušnje iz tega časa oblikovale v pisca razmišljanja, ki ga pravkar berete. Ob branju knjige pa sem videl tudi opis življenja ljudi v tistem času. Poleg zgodovinskih dogodkov, ki dajejo knjigi verodostojnost in jo trdno zasidrajo v samo dogajanje, me je pritegnil opis življenja ljudi skozi oči otroka – opazovalca. Jadran namreč v teh knjigah še ni sposoben videti celotne slike življenja. Sosedova naklonjenost materi, kako jo vljudno pozdravlja, mu je všeč. Ni mu pa všeč, da sosedov pozdrav materi ni najbolj po godu njegovemu očetu. Šele kasneje spozna, da sosed ni le iz prijaznosti za Valentinovo poslal materi velikanske kartice in da si mati ni kupila novega spodnjega perila, da bi razveselila očeta. Jadran pa je enako slep, kot je slep za dogodke doma, tudi za dogodke po svetu in tudi za čustva in namige soljudi, tudi prijateljev in ljubezni. Hkrati pa je izrazito odprt za podrobnosti, ki jih opaža na sebi ter za lastne občutke in čustva. Le-tem posveti večino v dnevnik zapisanih besed. Jadranovo pisanje dnevnika je odličen prikaz uporabnosti tega medija. Dnevnik namreč ne služi samo lajšanju duše v časih, ko potrebujemo nekoga, ki bi nas poslušal. Prav tako ni samo zgodovinski učbenik. Je oboje, saj hkrati opisuje avtorjeve najintimnejše misli ter dogodke takratnega časa. Je pa tudi ogledalo odraščanja, slika, ki je vtisnjena na papirju, nam jasno pokaže razliko med avtorjem v preteklosti in avtorjem sedaj. Hkrati pa je branje jadranovega dnevnika tudi odlična zabava.