Hribi

Potopis

Pot smo pričeli na že poznanem parkirišču iz enega prejšnjih pohodov. Tudi tokrat smo sledili škratkom po njihovi poti. Ker smo vedeli, kaj je pred nami, smo hitro napredovali in brez postankov prispeli do njihovega domovanja na vrhu Kugle. Tam se je ustavilo, saj nam je pot prekrižal velik hrošč. Za povrh pa mi je oko ujelo še nekaj lepih cvetlic.

Ko sem prenehal fotografirati, sem uspel nagovoriti tudi ostale v skupinici, da nadaljujemo. Spustili smo se proti križišču in nadaljevali proti Barigli. Pot se je vila po grebenu. Gost gozd je nudil dovolj sence, da poletna vročina ni prišla do nas. Širok kolovoz sicer ni bil kaj dosti označen, a po tem niti ni bilo potrebe, saj ni bilo nikjer druge poti, da bi lahko zgrešili.

Kmalu se je pred nami pojavila tabla otrok iz vrtca Kropa, ki je označevala vrh Barigle, malo za njo pa smo zagledali spomenik padlemu v drugi svetovni vojni. Po kratkem postanku smo pod spomenikom zagledali križišče, kjer je bila pot za Jamnik jasno označena.

Žal je bila sicer dobro označena in široka gozdna cesta tudi precej strma, zato so nam na čelo prišle prve potne srage. Pregnali smo jih z občudovanjem listnatega in svetlega gozda ter kmalu prispeli do odcepa za Vodiško planino. Tam smo se obrnili levo po slabo vidni gozdni poti in po njej prišli na malo širšo hudourniško grapo, po kateri smo nadaljevali pot.

Pot je bila na tem delu dokaj zaraščena in neugledna, a prehodna. Kmalu nas je pripeljala na asfaltirano cesto, ki vodi iz Krope mimo Jamnika v Selško dolino. Hoja po asfaltu ni bila tako zelo prijetna, saj smo morali biti pozorni na avtomobile. Nas je pa nagradila z lepimi pogledi v dolino in proti cerkvici sv. Primoža in Felicijana. Ogledali smo si tudi spomenik padlemu partizanu in kapelico ob poti. Prispeli smo do odcepa levo na makadamski kolovoz, ki nas s spustom je mimo nekaj hiš in lažjim vzponom skozi gozd pripeljal k našemu cilju – že omenjeni cerkvici na Jamniku.

Tam smo bili kljub lepemu sončnemu vikendu sami. Uživali smo v miru in razgledu ter ugotavljali, da je to resnično ena najlepših razglednih točk, pa smo jih videli že precej. Po malici in okrepčilu je bil čas za povratek v dolino.

Sledili smo isti poti. Sonce je pričelo močneje greti, tako da smo se morali večkrat ustaviti in okrepčati. Našemu štirinožnemu prijatelju so se pričela kazati leta, zato je večkrat omagal in potreboval našo pomoč. Vseeno pa nam je pot hitro minila in kot bi trenil smo si lahko privoščili malo daljši počitek pri spomeniku pred Bariglo.

Tudi preostanek poti je minil hitro. Po grebenu Barigle smo stopili hitro, nato pa je šlo mimo Kugle samo še navzdol. Tako smo se kmalu znašli pri cerkvi Kroparske Matere Božje in čez nekaj minut že pri avtomobilu. Prijeten dan smo zaključili s prijetnim kosilom v gostilni oz. kot je dejala natakarica: »Danes pa spet oči kuha, kajne.«

Povezani prispevki

• Kovačkova pot v Kropi

Dostop

Gorenjsko avtocesto iz smeri Ljubljana zapustimo na izvozu Kranj – zahod. Na križišču z glavno cesto zavijemo levo v smeri Naklega. Na naslednjem semaforiziranem križišču zavijemo levo in se peljemo v smeri Kranja. Ko prispemo v Kranj na prvem semaforiziranem križišču zavijemo desno in se spustimo po klancu navzdol. Ko prečkamo reko Savo v krožišču uporabimo prvi izvoz – smer Besnica. Peljemo se po glavni cesti skozi Pešnico, Spodnjo in Zgornjo Besnico, Novo vas, Nemilje in Podblico. V Podblici zavijemo desno v smeri Jamnika in Krope. Po prihodu v Kropo avto pustimo na enem od označenih parkirišč v naselju.

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Podbrezje in sledimo označbi za Podbrezje. V naselju zavijemo desno proti Podnartu. Ko prečkamo reko Savo, zavijemo levo po glavni cesti. Peljemo se mimo Prezrenj, Spodnje in Srednje Dobrave ter Brezovice. V Lipnici se držimo leve glavne ceste, ki nas pripelje v Kropo. Avto pustimo na enem od označenih parkirišč v naselju.

Zanimivosti

Kropa je razpotegnjeno naselje ob vznožju planote Jelovica v občini Radovljica. Razteza se na skupni površini slabih 5 km² in ima okoli 750 prebivalcev. Slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti. Ime naj bi dobila po potoku Kroparica, ki teče skozi naselje in se zaradi svoje hudourniške narave po večjih deževjih peni kot »krop«.

V literaturi se naselje prvič pojavi v letu 1481 kot Khrappa ali Khroppa ter v letu 1498 kot Chropp ali Krupp. Zaradi svoje lege, pri kateri je bila na dosegu roke vodna energija, lesno oglje in železova ruda, se je tu pričela železarska in kovaška obrt. Obrt je živela vse do leta 1945, ko je rokodelstvo zasenčila industrija – tovarna Plamen.

V naselju najdemo baročno župnijsko cerkev svetega Lenarta in podružnično cerkev Matere božje. Zgodovino železarstva si lahko ogledamo v Kovaškem muzeju, ki se nahaja v Klinarjevi hiši iz 17. stoletja. Prebivalci pa še vedno ročno izdelujejo kovaške umetnine.

Kugla (626 m nadmorske višine) in Barigla (685 m nadmorske višine) sta dve z mešanim gozdom poraščeni vzpetini, ki se raztezata nad Kropo in tvorita greben med Kropo ter Češnjico.

Kovačkova pot je pot na Kuglo oz. Pretvornik, ki se prične v Kropi in vodi po makadamski gozdni cesti vse do vrha Kugle. Odprli so jo v maju 2016, po tem ko so jo otroci iz vrtca Kropa opremili s številnimi domišljijskimi liki. Tako na njej lahko vidite palčke, zmaje, pa tudi lokalne znamenitosti, ki so opremljene z domačimi ali izmišljenimi imeni.

Jamnik je naselje v občini Kranj in leži na vzhodnem pobočju planote Jelovica, na poti med bolj znanima naseljema Dražgoše in Kropa. Njegova največja znamenitost je cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki velja za eno najbolj priljubljenih fotografskih točk v Sloveniji. Vas in cerkev se v virih prvič omenjata v letu 1501.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik