Hribi

Potopis

Parkirišče pred mostom čez reko Pišnico je bilo zaradi oblačnega zimskega dneva prazno. Pot smo pričeli po označeni in zratrakirani cesti, ki se z glavne odcepi pred mostom na levo. Hodili smo po utrjeni cesti ob reki, ki je v zasneženi pokrajini tvorila čudovite prizore.

Čeprav je bilo vreme oblačno in je še celo kazalo na padavine, so nas prizori presenečali in motivirali za vso pot. Podi in Samo sta imela vsak svojo igro na snegu, midva sva pa rajši uživala v sprehodu in seveda slikanju. Cesta se je pričela počasi vzpenjati in naš najmlajši član je potreboval počitek.

Kmalu smo prišli do planine V Klinu. Tu naj bi se naši poti pridružila pot, ki vodi od Ruskega križa. Vreme se je pričelo izboljševati, pot pa je postajala vse strmejša. Peljala nas je skozi gozd, mi pa smo se v strmini že veselili užitkov, ki jih bo prinesla ob sankanju navzdol.

Ravno ko so nam pričele pojenjati moči, se je izza ovinka prikazala koča. Zasedli smo klopco pred njo, pomalicali, popili topel čaj in si odpočili. Seveda ni šlo brez slikanja in občudovanja mogočnih gora, ki so nas obdajale. Ko pa nam je mraz pričel prodirati skozi obleko, smo se odločili za odhod.

Sanke so že čakale pripravljene na spust. Skozi gozd je letelo, da je bilo kar škoda zavirati. Žal sem v želji po posnetkih ekipe Podi, Samo, Špela to moral večkrat storiti. A sem zamujeno vedno nadoknadil. Kar prehitro smo prispeli do planine, kjer se je pot pričela ravnati in sanke niso več ubogale.

Naprej se je peljal bolj kot ne samo še Samo, ki je izkoristil vsak malo strmejši košček poti in kar sam zavijal po zasneženi cesti. Sam sem ga sicer poskušal slikati, a pri tem pozabil na varnost. Prišlo je do manjše nesreče, ki pa se je končala s smehom in nadaljevala s spustom. Kar prehitro smo prispeli do avtomobila, ki ga je sedaj že obsvetilo sonce.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Peljemo se proti Kranjski Gori. Ko pridemo do nje, nadaljujemo vožnjo proti prelazu Vršič (smer Bovec). Cesta nas vodi mimo jezera Jasna. Malo za njem je most čez reko Pišnico, kjer lahko na manjšem parkirišču pustimo avto. Možnost parkiranja je tudi na večjem parkirišču nekaj 10 metrov nazaj ob tabli Triglavskega narodnega parka ali v bližini hotela Erika ali tudi pri tretji in četrti serpentini (pri Ruskem križu ali pred Mihovim domom), od koder sledimo označeni poti za Kočo v Krnici (poti se združita na planini V Klinu).

Zanimivosti

Koča v Krnici leži na gozdni jasi pod strmimi pobočji Kriške stene. Obdajajo jo pobočja Gamsove špice, Male in Velike Ponce, Škrlatice, Dovškega Gamsovca, Razorja in Prisojnika. Zgrajena je bila leta 1933, prenovljena pa leta 1987. Po zaslugi zadnje prenove je koča poleti odprta vse dni, pozimi pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. O stanju odprtosti koče nas pri mostu čez Pišnico obvešča tudi obvestilna tabla.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik