Hribi

Potopis

Na Sv. Jošt smo se verjetno največkrat do sedaj odpravili kar iz Javornika ali iz vznožja po poznani Sodarjevi poti. Tokrat pa smo se podali proti vrhu iz Čepulj.

Iz parkirišča (ki je enako kot tudi za obisk Sv. Mohorja) smo zavili ostro desno v gozd. Pot se takoj začne vzpenjati po široki gozdni poti in nas v kratkem pripelje v majhno, skrito, lepo Benedikovo dolino. Pogledi se nam odprejo na širne travnike, obkrožene z gozdom. Sprehajamo se po poti ob travnikih, ki sicer ob vsakem letnem času govorijo svojo zgodbo. V maju so bili polni cvetja in barv, zato smo lahko še dodatno uživali v pogledih. Držali smo se desne poti ob gozdu in v kratkem travnike zapustili za seboj. Še enkrat smo se ozrli nazaj v dolino, nato pa s hojo nadaljevali naprej po ožji gozdni, na določenih predelih tudi kamniti, poti.

Tu pot občasno vodi dokaj po robu vznožja, zato je potrebno malce previdnosti, a vseeno ni nobene posebne izpostavljenosti in jo je brez težav prehodil tudi naš najmlajši pohodnik. Občasno se nam je odprl razgled v dolino - proti Kranju, Soriškem polju in vse do Šmarne gore v daljavi. Pot se je malce vzpenjala in malce spuščala; srečali nismo nikogar. Mimo vodnega zajetja nas je pripeljala vse do asfaltne ceste nad Javornikom, ki vodi naravnost na vrh Jošta.

Cesti smo se sicer priključili, a le za približno 100 metrov, nato smo jo že zapustili in sledili levi širši gozdni poti. Tu smo hodili po bolj senčni strani pobočja, kjer dobro oko lahko ujame tudi manjše razgledno okno proti Besnici. Uživali smo v miru in tišini narave, ob tem smo marsikatero drobno cvetlico ob poti ujeli v naš objektiv. Ponovno smo se malce vzpenjali in malce spuščali. Ko smo bili prav blizu vrha, pa nas je pričakal malce strmejši vzpon, brez katerega vrha Sv. Jošta ni mogoče osvojiti ne glede na smer oz. pot, ki jo izberemo.

Prijetno zasopihani smo po lesenih stopnicah ponovno prišli na asfaltno cesto in že smo stali tik pod Domom na Joštu. Pohodniki so se prijetno sončili in uživali v lepem dnevu ter razgledih, pred nami pa je bil le še krajši vzpon. Odločili smo se nadaljevali naprej po cesti in se sprehoditi še do cerkve sv. Jošta, ob kateri je tudi otroško igrišče in oddih za najmlajše pohodnike. Odpočili smo si in okrepčali s sladkarijami iz nahrbtnika, za trenutek našli svoj mir v razgledu proti Ljubljani, nato pa zapustili zelo obiskani vrh in gnečo ljudi ter se po isti poti vrnili nazaj.

Uživali smo v miru gozda in narave, prijetno kramljali in zapeli nekaj pesmic (brez Kekčeve pesmi na naših pohodih ne gre). Ravno prav utrujeni smo z dokaj hitrimi koraki kmalu stali na vrhu Benedikove doline. Vedno se je lepo še enkrat razgledati po njej, preden jo zapustimo … do novega sprehoda po njej.

Povezani prispevki

• Sveti Jošt nad Kranjem
• Sveti Jošt nad Kranjem po Poti prijateljev
• Špičasti hrib in Sveti Mohor nad Kranjem
• Sveti Mohor 2007
• Sveti Mohor 2008

Dostop

Po prihodu v Kranj se odpravimo na cesto Kranj – Škofja Loka, a kmalu po koncu mesta zavijemo desno nazaj v Kranj – pridemo v naselje Stražišče. Peljemo se mimo gostilne Sonce in na naslednjem večjem križišču zavijemo levo (večje križišče pomeni, da ima za zavijanje levo svoj pas). Po naselju se peljemo po glavni cesti in sledimo smerokazom za Sveti Jošt nad Kranjem. Cesta se zoži in spusti, nato pa prične dvigovati. Peljemo se skozi vasi Pševo in Javornik, pri vasi Čepulje pa zavijemo desno in čez kakšnih 200 m parkiramo avto na označenem parkirišču.

Zanimivosti

Sveti Jošt nad Kranjem je vrh v Škofjeloškem hribovju, ki leži na nadmorski višini 847 m. Sv. Jošt je zavetnik romarjev, zato je že od nekdaj cerkev sv. Jošta na vrhu vzpetine privabljala številne romarje. V cerkvi je znamenit veliki Joštov zvon, ki so ga ulili iz turških topov, zaplenjenih v bitki na Peloponezu leta 1827. Na njem so vgravirani tudi Prešernovi verzi. Svoje čase je tu svojo duhovniško službo opravljal tudi Fran Saleški Finžgar. Sveti Jošt pa poleg romarjev privablja tudi veliko izletnikov in pohodnikov, ki na vrhu lahko uživajo v čudovitem razgledu na Ljubljansko kotlino, Sorško polje in Škofjeloško hribovje.

Vrh je dostopen z več smeri. Izletniki se nanj najlažje »povzpnejo« kar z avtomobilom po asfaltni cesti iz Stražišča pri Kranju, s kratkim sprehodom do vrha (10 min) iz Javornika ali iz vznožja Sv. Jošta (pri kamnolomu nad vasjo Pševo), od koder vrh lahko osvojimo v slabih 30 min. Pohodnikom dobro poznana in tudi najbolje obiskana pot na Sv. Jošta pa je Sodarjeva pot, ki se prične pod vasjo Pševo, desno ob asfaltni glavni cesti, po kateri na vrh pridemo približno v 1 h.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik