Hribi

Potopis

Loški grad smo obiskali že večkrat in vedno se je prijetno sprehoditi po grajskem vrtu in razgledati v dolino oz. nad mestom. Velikonočno nedeljsko popoldne pa smo izkoristili za sprehod po celi poti treh gradov.

Čeprav ni bil lep sončen dan, vseeno nismo pričakovali vremena, ki nas je pričakalo. V mrazu in vetru smo se povzpeli do Loškega gradu. Izpred njegovega vhoda smo pot nadaljevali naprej po asfaltirani cesti. Nekaj ovinkov naprej se je začela makadamska pot, ki nas je vzpenjajoče se vodila preko travnatih pobočij. Sprehod bi bil res prijeten, če nas ne bi na vsakem koraku spremljal vse bolj in bolj močan veter. Na vrhu prvega vzpona smo prišli do razgledne plošče na Kranclju. Tu smo se na hitro razgledali po okoliških hribih (Lubnik, Križna gora, Kamniško Savinjske Alpe...), nato pa sledili poti.

Spustili smo se navzdol mimo domačije Grebenar in na naslednjem križišču nadaljujevali pot navkreber do gozda. Upali smo na malo zavetrja, a smo ga prejeli manj kot bi si želeli. Sledili smo levi gozdni poti, ki je z napisom in puščico na skali označevala smer proti Staremu gradu. Obenem je pot tudi lepo urejena trim steza.

Po nekaj minutnem vzpenjanju se je pot spustila do asfaltirane ceste, kjer smo si odpočili pri informativni tabli o Starem gradu, nato pa odšli desno v gozd. Pred nami je bilo še približno 15 minut prijetne hoje do ruševin. Še vedno nas je spremljalo zelo vetrovno in hkrati spreminjajoče se vreme, a smo bili odločeni osvojiti naš današnji cilj. Nekaj vzponov in nekaj spustov naprej smo pred seboj zagledali ruševine. Tik pod njimi nas je smerokaz usmeril na ožjo desno pot, ki je vodila okoli ruševin. Pogled na lepo in obsežno ohranjene ruševine Starega gradu je poplačal vso vztrajnost. Razgledali smo se naokoli, pomalicali in kar nekaj časa uživali v zavetju gradu. Nato smo se vrnili po isti poti do asfaltirane ceste in levo naprej po gozdni poti.

Nekje na sredini povratka smo zavili na ožjo pot levo, ki nas je pripeljala nazaj na razcep na robu gozda.

Pred nami je bil spet bolj vetroven del poti čez travnike in vse do obzidja Loškega gradu. Tu smo se povzpeli še desno navkreber do ruševin Zgornjega stolpa. Tudi tu nas je presenetila količina lepo ohranjenih ruševin, vidni so temelji vodnjaka in peči, sprehodili smo se tudi po nekaj ohranjenih stopnicah. A zaradi vremena se nismo dlje časa zadržali. Sledil je hiter spust mimo Loškega gradu do parkirišča pod starim delom mesta. Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno, smo preživeli prijetno nedeljsko popoldne in porabili vsaj del kalorij, ki jih je prinesla velika noč. Vsekakor pa je to pot vredno obiskati še kdaj v lepem in toplejšem sončnem vremenu, saj ponuja veliko lepih mest za uživanje na sončnih žarkih.

Povezani prispevki

• Škofja Loka

Dostop

Kranj zapustimo na Laborah, od koder se približno 15 minut vozimo naravnost po glavni cesti čez kar nekaj vasi – Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje, Žabnica, Dorfarje, Sveti Duh in Virmaše. Ko zapustimo naselje Virmaše (na desni strani trgovski center), se pripeljemo do manjšega krožišča, ki ga zapustimo na prvem izvozu in hitro prispemo v Škofjo Loko. Na večjem semaforiziranem križišču zavijemo levo in se spustimo po klancu navzdol (nadaljujemo po Kidričevi cesti). Peljemo se skozi stari del Loke in na križišču zavijemo desno v klanec navzgor. Avto pustimo na parkirišču ob cesti na vrhu klanca (plačilo parkirnine).

Zanimivosti

Trije Loški gradovi predstavljajo začetke obrambnega sistema Škofje Loke.

V zgodnjem 13. stoletju je bil zgrajen Zgornji stolp na Kranclju, ki leži na hribu Krancelj tik nad Loškim gradom. Njegova glavna vloga je bila obrambna (varoval je vhod do bližnjega Starega gradu), zato je bil obdan z obrambnim jarkom, nasipom in obzidjem. Zgrajen je bil v obliki stolpaste utrdbe, s kvadratnim tlorisom in celo več nadstropji do višine 30 metrov. Danes je le še ruševina z vidnimi ostanki vodnjaka in peči.

Stari grad oz. grad Divja Loka se prvič omenja leta 1317 v času freisinškega škofa Otona II., ki ga je dal obnoviti in dodatno utrditi z obzidjem in obrambnim jarkom. Gre za najstarejšega od treh gradov na Loškem, saj naj bi njegova divja obarvanost (nasprotno drugima dvema utrdbama) kazala na to, da je nastal že v drugi polovici 11. stoletja oz. v začetku 12. stoletja. Grad je stal na veliki planoti, ki je bila prej obdana z obzidjem, njegov mogočni glavni vhod se nahaja na severni strani.

Tretjo utrdbo predstavlja Loški grad, ki je od 10. stoletja veljal za središče loškega gospostva freisinških škofov. Ne ve se, kdaj je bil grad pravzaprav prvič zgrajen, se pa prvič omenja leta 1215 kot zelo močno utrjen grad. Ko ni bil več v lasti freisinških škofov, je postal državna last in prišel v posest različnim rodbinam. Konec 18. stoletja so ga kupile uršulinke in ga temeljito obnovile do takšne oblike, kot ga poznamo danes. Od leta 1939 je v njem Loški muzej, ki varuje kulturno in narodno dediščino škofjeloškega območja.

Vse tri utrdbe so bile podrte v velikem potresu leta 1511. Takrat sta bila opuščena Zgornji stolp in Stari grad, njun gradbeni material pa je bil uporabljen za obnovo Loškega gradu.

Pot treh gradov vodi do gradov, ki so bili prizadeti leta 1511 v največjem potresu v zgodovini Škofje Loke – Loški grad, Stolp na Kranclju in Divja Loka. Izmed treh gradov je bil po potresu obnovljen le Loški grad, kjer se pri informativni tabli tudi začne tematska pot. Od tu pot vodi v klanec do ruševin Stolpa na Kranclju, nadaljuje preko Štajgrofa in se spusti mimo kmetije pri Grebenarju. V bližini se nahajata dve naravni znamenitosti: Marijino in Migutovo brezno. V nadaljevanju na robu gozda stoji spomenik utemeljitelju loškega turizma Slavku Flisu, pot po gozdu preko prevala Kobila nato vodi vse do ruševin gradu Divje Loke.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik