Info
- Zahtevnost: lahka
- Trajanje: od 3 do 5 ur
- Letni čas: pomlad, poletje, jesen
Višine
- Višina izhodišča: 993 m
- Višina cilja: 1630 m
- Višinska razlika: 637 m
O poti
- Parkirišče: neoznačeno parkirišče
- Podlaga poti: gozdna pot, travniška steza
- Tip poti: označena pot
- Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot
Vrednote
- Uživajte v: razgled, turistična ponudba, divje živali
- Naravne znamenitosti: potoki, reke
- Urbane znamenitosti: spomeniki, kipi, zapuščene zgradbe
Potopis
Porezen je kraj Bubijeve turne smuke, zato se je tudi naša hoja pričela najprej s pogledi na travnike, kjer Bubi pozimi smuča, ter z zgodbami smučarskih pripetljajev na tej gori. Hoditi smo začeli po široki gozdni poti, ki je kasneje prešla v ožjo potko. Prečkali smo nekaj manjših potočkov, ki so bila prijetna popestritev sredi listnatega gozda. Narava je kazala, da se jesen šele pričenja in na tleh še ni bilo listja , kar nam je prišlo ravno prav za hojo po številnih koreninah na poti. Iz gozda nas je pot popeljala na prvi travnik, kjer se je odprl pogled na še vedno precej jasno nebo. Prvi krajši počitek smo naredili ob zapuščeni kamniti hiši, od katere smo kmalu prišli na planino. Srečali smo pastirja, ki nam je prijazno opisal pot pred nami in nas ob povratku povabil na kislo mleko. Na vrh smo se namenili po poti prek grebena, a smo to pot zaradi zanimive debate zgrešili in sledili cesti, ki prečka pobočje.Tako smo se sprehodili v neposredni bližini čudovite črede konj, ki je bila vajena obiska ljudi in se za nas ni preveč zmenila. Podi je budno spremljal te velike živali, Bubi pa je moral kar malo popaziti na fotoaparat, saj je en konj kazal navdušenje nad fotografijo. Sledilo je še bližnje srečanje s kravami, ki pa so bile manj radovedne kot konji in jih nismo toliko zanimali. Takoj za ovinkom se je pred nami pojavil Dom na Poreznu, katerega smo bili zaradi vetrovnega vremena že kar veseli. Na hitro smo pomalicali in se pogreli na soncu, nato pa smo po zelo kratkem in lahkem vzponu že stali na vrhu Porezna, katerega zaznamuje spomenik. Razgled je bil čudovit, zato smo se na vrhu zadržali kar nekaj časa. Pod samim vrhom smo videli nekaj bunkerjev, pozdraviti pa so nas prišle tudi kavke. Spustili smo se do pastirske koče, a se nismo ustavili na kislem mleku, ampak smo pot kar nadaljevali v dolino. Kmalu smo prišli v gozd, ki nam je nudil že tako pričakovano brezvetrje. Še nekaj zabave za Podija – metanje storžev – in prav hitro in prijetno smo prišli v dolino ter končali lahkotni izlet.
Povezani prispevki
Ni povezanih prispevkov.
Dostop
V Škofji Loki sledimo znakom za Železnike. Po lepi, malo ovinkasto speljani cesti se peljemo mimo vasi Praprotno, Bukovica in Selca, skozi Železnike. Pred Zalim Logom zavijemo levo proti smučarskemu centru Cerkno, nato pa na prvem križišču ponovno levo v dolino Davče, ki ji sledimo celo pot. Cesti sledimo tudi, ko se le-ta zoži. Avto bomo pustili nekje okoli kmetije Jurež. Kmetije so dobro označene, tako da jo bomo zlahka našli. Pri kmetiji je na voljo kar nekaj parkirnih mest, lahko pa se peljemo mimo kmetije in se držimo levega odcepa. Prišli bomo na makadamsko cesto. Avto lahko pustimo na primernem mestu ob cesti ali pa na bolj ali manj urejenih parkiriščih ob njej. Pot nato nadaljujemo po markirani in označeni stezi.
Zanimivosti
Na Porezen, najvišji vrh v Cerkljanskem hribovju, vodijo številne poti. Nanj se lahko povzpnemo iz doline Davča (mimo lovske koče ali pa po pobočjih Cimprovke), Hude južne, Petrovega brda ali Jesenic nad Cerknim. Malo pod vrhom stoji Dom na Poreznu, na nasprotni strani pa tudi veliko spominsko obeležje. Severna in vzhodna pobočja so prerasla s gozdovi, južna in zahodna pa z gorskim cvetjem in travo, ki vrh v jeseni zaradi svoje zlato-rjave barve obarva kot puščavski pesek. Pobočja so pokrita s številnimi bunkerji in trdnjavami, ki jih pod zemljo povezuje labirint rovov in so ostanek italijanskega obrambnega sistema imenovanega Alpski zid.
Zemljevid
Galerija slik