Hribi

Potopis

Na nasprotni strani parkirišča se nahaja prva informacijska tabla za učno pot Pot Jeprškega učitelja. Na zemljevidu vidimo, da se pot vije mimo smetnjakov proti robu naselja v gozd. Prav na robu gozda nas pričaka opozorilo, da se del poti vije po zasebnih zemljiščih in nas prosi za spoštovanje zasebne lastnine.

Sledimo puščici v gozd. Pot je široka in dobro vidna. Kmalu pridemo do prve informacijske table o udomačevanju živali. Pot se približa robu kanjona in počasi lahko opazujemo lepote okolice iz visoke višine. Sledijo že nove informacijske table o nastanku kanjona, Mariji Borštnar, pticah, …

Še posebej zanimiva lastnost so knjigobežnice, lesene omare s knjigami, ki si jih lahko sposodimo in jih preberemo kar tam, v naravi. Temu so namenjene tudi lesene klopi v obliki mlinskih kamnov, ki jih najdemo povsod ob poti in na jasah v gozdu.

Ob večjem športnem objektu (igrišču) se pot razcepi. Mi smo se držali leve poti ob kanjonu in prišli do številnih lepih razglednih točk. Žal pa se je tam (slepi) krak poti kmalu zaključil. Premlevali smo, kako je škoda, da lastniki gozdov tu ne dovolijo nadaljevanja učne poti, saj se pot tako ali tako nadaljuje. Vseeno pa smo spoštovali želje postavljavcev poti in se vrnili do igrišč.

Tu smo si privoščili počitek in učno uro športnih spretnosti v plezanju ter lovljenju ravnotežja po deblih. Ker se je pooblačilo, smo se premraženi odpravili po desni poti v naselje in nato sledili puščicam ob asfaltirani cesti v naselje Breg. Tam se je pri Cerkvi matere Božje pot zaključila.

Ko smo se malo razgledali smo ugotovili, da se nekaj sto metrov proti ribiški koči pot odcepi v levo v gozd in nato po robu kanjona priključi Poti Jeprškega učitelja. Seveda smo bili takoj za to in s pomočjo dobrega očesa kmalu opazili drobno pot v gozd. Pot je bila slabo vidna in včasih je bilo potrebno nekaj dodatne orientacije, da smo srečno prispeli do nam že znane učne poti. Hkrati smo se po poti nekajkrat sumljivo približali robu kanjona, ki tu ni zavarovan, a smo bili nagrajeni z nekaj najlepšimi panoramskimi pogledi na samo sotesko in konglomeratne stene sosednjega brega. Čeprav je pot tu polna lepot, pa bi jo zaradi nezavarovanosti terena odsvetovali in upali, da bodo avtorji učne poti vseeno našli skupni jezik z lastniki zemljišč ter jo v bodoče ustrezno uredili.

Po prihodu na učno pot smo ji sledili proti začetku. Pri tem smo si ponovno ogledali informacijske table in knjigobežnice. Žal pa nas je hlad popoldneva pozne jeseni priganjal in si nismo vzeli časa posedeti ter prebrati kakšne od tam prisotnih knjig. Te bodo morale počakati na toplo pomlad, ko se bomo zagotovo vrnili.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu za Kranj - vzhod. Na prvem krožišču ga zapustimo na tretjem izvozu v smeri Škofje Loke in se peljemo v smeri mesta. Tudi drugo krožišče zapustimo na tretjem izvozu in se peljemo mimo Tuša, Qlandie in prek Delavskega mostu. Za mostom pred semaforjem zavijemo desno in v naslednjem semaforiziranem križišču ponovno desno. Nato se peljemo skozi naselje Orehek vse do naselja Drulovka. Na večjem križišču za cerkvijo zavijemo levo in takoj za tem na desno. Avto pustimo na parkirišču ob cesti, nasproti informativne table učne poti Pot Jeprškega učitelja.

Zanimivosti

Pot Jeprškega učitelja je gozdna učna pot, posvečena Simonu Jenku in Mariji Borštnar. Njima v poklon so ob poti postavljene mimobežnice, knjižne omare s knjigami, ki si jih lahko prosto sposodimo in jih preberemo kar v naravi. Hkrati na tej dobre pol ure dolgi poti (v eno smer) najdemo tudi informacijske table o arheoloških najdbah, živalih in rastlinah ter tudi kulturnih znamenitostih. Pot se prične v Drulovki in konča pri Cerkvi matere Božje na Bregu. Odprli so jo maja 2015 na pobudo Eve Premrl Bogataj, vnukinje Marije Borštnar in v sodelovanju s krajevno skupnostjo Orehek – Drulovka.

Simon Jenko se je rodil 27. oktobra 1835 na Sorškem polju, v Podreči. Čeprav je študiral bogoslužje, se je kasneje odločil za študij prava in se tudi zaposlil kot pravnik. Ves čas pa je posvetil pisanju pesmi, ki so izšle v pesniški zbirki Pesmi, in proze, predvsem kratkih literarnih del, kot sta Tilka in Jeprški učitelj. Simon Jenko je tudi avtor številnih ponarodelih uglasbenih pesmi, kot je na primer »Naprej, zastave slave!«, ki je bila celo himna Slovenske vojske.

Marija Borštnar je slovenska literarna zgodovinarka. Poleg rednega dela kot učiteljica in profesorica je zaslužna tudi za dostojne znanstvene preglede številnih najpomembnejših slovenskih literatov, med drugimi tudi Aškerca, Levstika, Tavčarja, Celestina, Gradnika, Prežiha in Zofke Kveder. Vpeljala je tudi znanstveno metodo preučevanja literarnih avtorjev, ki temelji na pregledih cikličnega ustvarjanja skozi časovno obdobje.

Podreča je vas na obrobju Sorškega polja z okoli 550 prebivalci. Je rojstni kraj pisatelja in pesnika Simona Jenka, kateremu je v vasi posvečen tudi spomenik. Sosednje naselje je Breg ob Savi, ki šteje okoli 500 prebivalcev.

Sorško polje je obsežno področje v Ljubljanski kotlini med rekama Sava in Sora. Za njegov nastanek je zaslužna predvsem reka Sava, ki je z obsežnimi naplavinami produ izoblikovala pokrajino in si tudi v konglomeratne stene vrezala svojo strugo. Kljub prodnati podlagi je večina površin izkoriščena za kmetijstvo. Znana je predvsem pridelava krompirja, pa tudi živinoreja. Številni so tudi mešani in pretežno listnati gozdovi. Pomembnejši kraji so Kranj, Škofja Loka in Medvode.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik