Hribi

Potopis

Avto smo pustili na parkirišču nasproti šole in se odpravili desno po ozki asfaltirani cesti mimo šole v breg. Prijeten vzpon nas je pripeljal na križišče za Sv. Katarino in Sv. Jakob. Pot smo nadaljevali naravnost proti Sv. Katarini. Včerajšnje deževje je očistilo tako pokrajino kot ozračje, tako da smo lahko uživali v lepih pogledih na dolino. Doline sicer nismo videli, pač pa neskončna prostranstva belega morja.

Pri Cerkvi sv. Katarine smo si malo odpočili. Zaradi praznika in posledično potekajoče maše si nismo ogledali njene notranjosti.. Rajši smo pred pokopališčem zavili levo na komaj viden kolovoz, ki nas je polagoma vzpenjajoče peljal po pobočju Roga. Na vrhu se je kolovoz prenehal in pričeli smo slediti pešpoti, ki nas je desno vodila prek travnikov in občasno poraščenih površin. Kmalu smo prispeli do križa, ki označuje vrh Roga. Malo pred njim je bila na razgledni točki postavljena klopca, ki se jo splača uporabiti za počitek in uživanje v razgledu. Od tu je bil namreč najlepši razgled celotnega pohoda.

V želji priti čimprej do Sv. Jakoba, smo se vrnili del poti nazaj, kjer je bilo izhodišče za pohod proti omenjeni cerkvici. Do tja nas je vodil ozek kolovoz, ki se je na začetku počasi spuščal. Ko smo prišli do prvih hiš Brezovice, pa se je pot zravnala. Vrh je bil že pred nami.

Pot nas je na moč spominjala na pot na Sv. Jošt nad Kranjem, ki se prav tako vije v levi spirali proti vrhu, seka pa jo bližnjica naravnost proti vrhu. Pri obeh na vrhu stoji cerkev. Odločili smo se za vzpon po cesti. Strmina ni bila prehuda, tako da nam je prihod na vrh zbudil apetit.

Pojedli smo malico, se odpočili in napili vode. Dan sicer ni bil tako vroč kot preostali del letošnjega poletja, a vseeno dovolj topel, da smo se pošteno potili. Po oddihu smo se vrnili v vas Brezovica, od tam pa po klancu navzdol proti vasi Tehovec. Pot je bila na začetku asfaltirana, nato pa je prešla v makadamsko cesto. Ves čas se je postopoma spuščala in malo pred vasjo Tehovec ponovno prešla v asfaltirano. Hodili smo skozi vas in prispeli do Cerkve sv. Florijana. Pri njej smo si ponovno odpočili, pozvonili (za srečo, upamo pa, da ne v jezo domačinov) in se odpravili nazaj proti avtomobilu.

Pot nazaj se je na našo žalost vzpenjala, a vzpon nikoli ni bil prehud tudi za našo pomanjkljivo kondicijo. Z vasi Brezovica smo se proti vasi Topol odpravili po spodnji, direktni poti in kmalu prispeli do avtomobila. Za nami je bil prijeten sprehod, ki ga je še dodatno polepšalo lepo vreme in majhno število obiskovalcev teh, sicer zelo obiskanih krajev.

Povezani prispevki

• Polhograjska Grmada

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo v Ljubljani, Vodicah ali Kranju. Peljemo se v smeri Medvod, skozi Medvode in v smeri Sore. Na začetku vasi zavijemo levo proti vasi Topol/Katarina in vasi Trnovec. Peljemo se po ozki dolini reke Ločnice. Ko prispemo v vas Topol (bivša Katarina) avto pustimo na enem od označenih parkirišč – največje je takoj na začetku vasi pri šoli.

Zanimivosti

Polhograjsko hribovje je alpsko predgorje, ki je na severu omejeno s Škofjeloškim hribovjem in na jugu z Ljubljansko kotlino. Osrednje naselje je Polhov Gradec. Med pomembnejšimi vrhovi so Pasja ravan z 1029 m nadmorske višine, Tošč z 1021 m in Grmada z 898. Priljubljena pohodniška točka je tudi Sv. Jakob.

Centralno izhodišče za številne pohode po Polhograjskem hribovju je vas Topol, prvotno Katarina nad Ljubljano. Leži na nadmorski višini 645 m in ima okoli 150 prebivalcev. Na koncu vasi se na nadmorski višini 738 m nahaja Cerkev sv. Katarine z lokalnim pokopališčem. S področja cerkve se nam odpre lep razgled na okolico.

Rog je 798 m visok vrh, ki se nahaja nad vasjo Topol. Je z visokim lesenim križem označena razgledna točka in predstavlja miren kotiček na sicer zelo oblegani poti.

Na razgledni vzpetini nad vasjo Topol se nahaja Cerkev sv. Jakoba. Zaradi lahkega dostopa in čudovitega razgleda je priljubljena razgledniška točka ter zato v lepih, dela prostih dnevih zelo obiskana.

Naprej od vasi Topol se nahaja tudi vas Tehovec z okoli 25 prebivalci. Tu stoji Cerkev sv. Florijana, ki je bila prvič omenjena leta 1548.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik