Hribi

Potopis

Po dolgem času smo se ponovno odpravili na pohod, zato smo izbrali dopoldansko turo in predvidoma lažjo pot. Izpred cerkve v Crngrobu smo se odpravili okoli pol devete ure, ko smo še uživali v hladu jutra in hkrati v prijetnih sončnih žarkih.

Najprej smo se povzpeli do same cerkvice in ugotovili, da pravzaprav sploh ne gre za majhno cerkev. Ogledali smo si zunanje freske in okrasje, nato pa smo sledili ozki poti, ki je vodila v gozd. Takoj smo se znašli sredi zmernega, a daljšega vzpona. Gozd nam je ponudil prijetno senco, zato je bil vzpon takoj malce lažji. Srečali smo prva dva pohodnika, potem pa kljub dela prostemu dnevu dolgo časa nikogar več. Ob poti smo videli spomenik padlim borcem, od katerega smo se še naprej vzpenjali. Steza se je v kratkem razširila v kolovoz in je bila prijetno razgibana – nekaj ravnine, malo lažjih vzponov.

Ob prvi utrujenosti nam je ponudila tudi razgledno točko, kjer smo si nabrali novih moči in energije za nadaljevanje. Uživali smo v samoti gozda, katere nismo pričakovali. Po slabi uri hoje smo prišli do travnika, ki nam je ponudil nov razgled v dolino. Nato smo sledili široki makadamski cesti, ki se je v kratkem spremenila v asfaltno in nas pripeljala do nam znanega križišča (iz preteklega pohoda, o katerem si lahko preberete več v prispevku Križna gora) pri spomeniku NOB v spomin borcem, ki so padli na bližnjem hribu Rovtu nad Crngrobom.

Tu smo si malce odpočili v senci, nato pa smo pot nadaljevali levo v smeri Planice. Videli smo zelo lepo gosenico, nato pa smo kmalu zapustili asfaltno cesto in pri kapelici zavili desno v precej strm klanec, ki nas je spremljal vse do cerkve sv. nadangela Gabrijela na vrhu Planice.

Že malce utrujeni smo cerkev slikali, nato pa se podali naprej. Spustili smo se med nekaj hišami, pozdravili sosedovo kozo, nato pa zapustili asfaltno cesto in odšli desno po ožji gozdni poti. Ob prihodu na travnik so se ponovno odprli lepi pogledi na okoliške hribe in doline, mi pa smo nadaljevali levo v smeri Križne gore. Še naprej smo sledili gozdni poti in kmalu srečali nekaj pohodnikov. Na naši desni strani smo zagledali spomenik padlim borcem za Križno goro, od koder smo začeli stopati ponovno po asfaltni in spet precej razgledni cesti. Po krajšem spustu smo iz glavne ceste zavili desno na kolovoz, ki nas je kmalu pripeljal do cerkve sv. Križa. Tu smo naredili daljši oddih in malce pokramljali z ostalimi pohodniki.

A sonce visoko na nebu nas je začelo priganjati, zato smo se odpravili. Vroči sončni žarki, utrujenost in zaspan malček sta nam nekoliko upočasnila korak. A ko smo zapustili Križno goro in le prispeli nazaj v senco gozda, je bilo takoj lažje. Vračali se nismo preko Planice, ampak smo izbrali bolj ravninsko pot preko Lavtarskega vrha. Spust proti Crngrobu nam je lajšala prijetna gozdna senca in prepevanje otroških pesmic, v zvoku katerih smo ponovno uzrli cerkev, za katero smo imeli parkiran naš avtomobil.

Čeprav smo se na Križno goro podali po nam nepoznani poti, s samo orientacijo nismo imeli nobenih problemov. Pot je zelo dobro označena z markacijami in smerokazi, zato se bomo nanjo zagotovo še kdaj vrnili.

Povezani prispevki

• Križna gora – Planica – Crngrob
• Križna gora

Dostop

Iz Kranja se odpeljemo v smeri Škofje Loke. Glavno cesto zapustimo v kraju Dorfarje, kjer zavijemo desno na ožjo stransko asfaltirano cesto. Peljemo se skozi naselje in se držimo leve smeri. Na desni strani kmalu zagledamo strelišče Crngrob, od koder nas do vasi Crngrob loči le še kakšna minuta vožnje. Avto parkiramo na makadamskem parkirišču ob glavnem križišču sredi vasi, od koder imamo lep pogled na cerkev.

Zanimivosti

Majhno vasico Crngrob najdemo v lepi in mirni okolici med vznožjem Križnogorskega hribovja in Soriškim poljem, približno 4 km severno od Škofje Loke. Njena glavna znamenitost je v 13. stoletju zgrajena podružnična romarska cerkev Marijinega oznanjenja. Legenda pravi, da je cerkev pomagala graditi ajdovska deklica (velikanka, ki je z eno nogo stala na Šmarni, z drugo pa na Šmarjetni gori), ki je ob vseh naporih umrla. V znak zahvale so jo tlačani pokopali v crngrobškem gozdu, njeno rebro pa za spomin obesili v cerkev, kjer ga lahko vidimo še danes. Glavni oltar iz 17. stoletja je delo Jurija Skarnosa in velja za enega največjih zlatih oltarjev pri nas. Znani so tudi crngrobski zvonovi, saj gre za ene redkih zvonov, ki niso bili uničeni v 1. svetovni vojni. Crngrob je tudi že od srednjega veka priljubljena romarska pot (danes del Emine romarske poti). Tu pa naj bi bil posnet tudi del filma Cvetje v jeseni.

Vas Planica leži med Križno goro in Lavtarskim vrhom, na vzhodnem pobočju vrha Planica (824 m), kjer stoji cerkev nadangela Gabrijela. Gre za najbolj oddaljeno starološko podružnico, ki je bila v 2. svetovni vojni porušena ter ponovno zgrajena leta 1995.

Križna gora je naselje, ki leži v Škofjeloškem hribovju nad Selško dolino na nadmorski višini 678 m. Južno od naselja stoji cerkev Sv. Križa, zgrajena okrog leta 1500 in do leta 1867 imenovana cerkev sv. Urha. Krasijo jo freske s prizori iz legend o sv. Urhu in sv. Korbinijanu in trije baročni "zlati" oltarji iz 17. stol. z beneško-alpskimi prvinami. Na sprehod do cerkve se verjetno odpravi prav vsak obiskovalec Križne gore.

Najbolj običajna pot na Križno goro je iz Podlubnika, zahodnega dela Škofje Loke, od koder vrh osvojimo v približno 1 h. Zelo obiskana pot do Križne gore je tudi iz smeri Javornika izpod Sv. Jošta nad Kranjem (približno 1h 30 min hoda) ali Lavtarskega vrha (dobre pol ure hoda oz. lahkotnega sprehoda). Nekoliko daljša pot na Križno goro pa vodi tudi iz Crngroba, od koder preko Planice ali Lavtarskega vrha Križno goro osvojimo v dobrih 2 h.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik