Hribi

Potopis

Pot nas je s parkirišča vodila desno mimo zdravstvenega doma vse do glavne ceste. Ostali smo na desni strani ceste in kmalu prišli do pešpoti, ki se je odcepila desno v gozd. Tu smo opazili še ostanek jaslic, nato pa smo se začeli vzpenjati v breg, ki je kmalu pokazal svojo pravo strmino.

Povsod so bili še vidni ostanki žledoloma izpred nekaj let, vseeno pa je bila pot dobro vzdrževana in zato večjih težav ni bilo. Zaradi hitrega vzpona smo kaj kmalu pričeli uživati v razgledu na staro mesto.

Čeprav je kar nekaj klopi vabilo k počitku, smo kar grizli kolena in kmalu prišli do pravega presenečenja za našega najmlajšega. Pred nami je bil namreč vrt vodnih mlinčkov in, kar je bilo morda še pomembnejše, tudi vrt palčkov in Sneguljčice. Tu smo si privoščili daljši počitek in uživali v štetju palčkov. Nikakor nismo našli vseh, saj se je eden skrival nekaj metrov naprej po poti.

Ko se nam je le uspelo odtrgati od njih, je sprva malo položnejši poti spet sledil vzpon. Pred nami so se pojavile ruševine grajskega obzidja. Kmalu smo prispeli iz gozda na travnik, prek njega pa na asfaltirano cesto. Po njej smo ob stalnem zbadanju (»Zakaj pa nismo šli z avtomobilom?«) prispeli do vrha. Tam nas je pričakala gostilna, a nam so bili bolj pomembni ostanki gradu in razgledi po dolini ter okoliških gorah.

Zaradi sončnega dne je svojo pesem pel tudi fotoaparat. Ni nam bilo hudega, zato smo pot nadaljevali še proti Visoki špici.

Sama pot se je na sedlu pod Starim gradom odcepila levo v gozd. Bila je dokaj strma, ampak večjo težavo nam je povzročalo listje, ki je pod seboj skrivalo led in sneg. Večkrat nam je spodrsnilo in tako smo do vrha prišli enakopravno umazani. Razgled na vrhu nas je presenetil, saj je bil še lepši in boljši kot pri Starem gradu.

Sledil je previden spust po spolzkem pobočju in nato povratek v dolino kar po isti poti. Pri avtomobilu smo ugotovili, da smo ga pustili na strateško pomembni lokaciji poleg slaščičarne. Domov smo tako prišli otovorjeni s tortami, ki so nadomestile porabljene kalorije in dodale še kakšno za povrh. 

Povezani prispevki

• Kamnik
• S kolesom ob Kamniški Bistrici

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Vodice. Peljemo se skozi naselje Vodice, nadaljujemo skozi Moste in Križ vse do Kamnika.

Iz Kranja do Kamnika pridemo po lokalni cesti mimo Šenčurja in Brnika do Komende, kjer zavijemo v smeri Most in se peljemo vse do Kamnika.

Iz Ljubljane do Kamnika pridemo preko Domžal, Trzina in Mengša, kjer zavijemo v smeri Kamnika.

Avto pustimo na označenem parkirišču blizu Zdravstvenega doma Kamnik in pot nadaljujemo peš. 

Zanimivosti

Stari grad se imenujejo ruševine gradu na Krniški gori (577 m). Omenja se že v 12. stol. kot Zgornji grad (Oberstain). Prvotno je bil v lasti bavarskih grofov Andeških. Zaradi svoje strateške lege visoko nad mestom jim je verjetno služil za nadzor prometnih poti, ki so vodile iz Štajerske v Tuhinjsko dolino in mimo Kamnika na Gorenjsko ter Primorsko.

Grad je v 13. stol. prišel v last Ortenburžanov, kasneje pa v roke Gallenbergov. Leta 1511 je bil močno poškodovan v potresu, kasneje ga je po udaru strele dodatno poškodoval še požar. Tako so ga v 16. stoletju opustili in pričel se je njegov propad. Danes lahko na tem mestu vidimo samo še ruševine in planinsko kočo/gostilno.

Visoka špica je 660 m visoka vzpetina nad Kamnikom. Ker je lepo zlita z okolico in porasla z gozdom, je z doline skoraj ne opazimo. A vzpon nanjo nas bogato nagradi z razgledom na Grintovce in gorenjsko ravan. 

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik