Hribi

Potopis

Sredi dopoldneva smo se podali v čudovit sončen in topel dan. Avto smo parkirali v kamnolomu ob domu starejših občanov. Pod parkiriščem je smerokaz tik ob domu kazal v smeri senčnice Josipine Turnograjske, a mi smo pot nadaljevali po makadamski gozdni cesti. Po nekaj ovinkih smo zapustili cesto in nadaljevali desno po ožji gozdni stezi, ki je kmalu ponovno prečkala cesto.

Sledili smo smerokazu, ki nas je obvestil, da si lahko ogledamo tudi razvaline Novega gradu. Ker le-te niso tik ob poti smo se odločili, da jih obiščemo ob povratku in nadaljevali naš vzpon. Pot se je vztrajno vzpenjala. Vodila nas je večinoma po gozdu, ki nam je na sončen dan nudil prijetno senco, večkrat pa je prečkala tudi cesto, po kateri bi se sicer lahko po daljši in bolj položni poti povzpeli na vrh. Druga polovica poti je prepuščala več sončnih žarkov in tudi vzpon je bil vse strmejši, pot je iz gozdne prehajala v kamnito travniško. Tako smo že slutili, da smo vse bližje vrhu, ki smo ga po nekaj minutah hoje preko travnatega pobočja tudi uzrli.

Prvi pogled na cerkev sv. Jakoba je zanimiv, saj se skriva za drevesi. V nekaj korakih smo prispeli do cerkvice in Planinskega doma Iskra, kjer smo si na kratko odpočili v senci na klopci ter se naužili lepih razgledov v dolino.

Vračali smo se po isti poti. Noge so pri spustu stopale hitreje, a vseeno previdno v predelih kamnite poti ali poti polne korenin. Po dobre pol ure spusta smo krenili s poti v smeri razvalin Novega gradu. Sledil je kratek, ne preveč strm vzpon, po ozki poti sence lepo zeleno obarvanega gozda.

Kmalu so nas pozdravile klopi, postavljene ob ruševinah gradu. Sprehodili smo se naokoli in si ogledali ruševine, nato pa smo na kratko uživali v miru in tišini same lokacije.

Od ruševin nas je pot vodila v smeri senčnice Josipine Turnograjske, do katere nas je, ko smo ponovno prečkali gozdno cesto, usmeril smerokaz. Po približno pet minut hoda smo bili pri senčnici. Gre za lep in miren kotiček na manjši vzpetini sredi gozda, na vrhu katerega stoji več lipovcev, v senci katerih je Josipina ustvarjala svoje romantične pesmi.

Tu so se naše poti tudi ločile. Luka se je vrnil po poti, katere izhodišče je na spodnjem delu našega parkirišča, ostali smo se do avtomobila vrnili po isti poti. Domov smo odšli prijetno utrujeni, a zaradi lepega vremena že z načrti za nov pohod.

Povezani prispevki

• Sv. Jakob – Potoška gora – Javorov vrh

Dostop

Iz Kranja se peljemo skozi več manjših vasi – Britof, Milje, Visoko, Hotemaže, Tupaliče. Ob koncu Tupalič zavijemo levo v smeri Preddvora, kjer kmalu za tablo naselja zavijemo levo čez manjši most. Po prečkanju mostu takoj zavijemo strogo desno, kjer pot nadaljujemo po ozki, a asfaltirani poti. Kmalu se nam pogled odpre na travnik in gore, na desni strani pa že zagledamo Grad Turn oz. Dom starejših občanov Preddvor. Na razcepu ceste zavijemo levo in sledimo smerokazom za Sv. Jakoba (ne zavijemo strogo levo, saj ta cesta pelje do jezera). Od tu nas loči še minuta vožnje do prvega parkirišča v kamnolomu ob Gradu Turn, nekoliko višje imamo na voljo še dve parkirišči.

Zanimivosti

Na zahodnem bregu Potoške gore nad Preddvorom se na višini 961 m nahaja vrh Sveti Jakob, ki je ime dobil po istoimenski gotski cerkvici iz 15. stoletja, znani po ohranjenih freskah z biblijskimi prizori. Ob cerkvici na slemenu stoji tudi Planinska koča Iskra, ki so jo leta 1988 zgradili delavci Iskrinih tovarn iz Kranja. Izpred nje je lep pogled na znameniti Hudičev boršt, katerega nastanek razlaga stara gorenjska ljudska pripovedka. Samo pot do vrha zaznamujejo tudi druge kulturnozgodovinske znamenitosti. Eno prvih parkirišč za vzpon leži ob srednjeveškem Gradu Turn iz 14. stoletja, ki je danes prenovljen v Dom starejših občanov Preddvor. V omenjenem gradu se je v 19. stoletju rodila prva slovenska pisateljica in pesnica Josipina Urbančič – Turnograjska (njen najbolj znamenit verz je »Zmiraj krasna je narava«), katere senčnica se nahaja nekaj minut hoda nad gradom, pod njim pa ležita njena grobnica in spomenik. Malo višje ob poti se nahajajo tudi razvaline prvotno romansko zidanega stolpastega Novega gradu (domačini mu danes pravijo Pusti grad), omenjenega tudi v Slavi Vojvodine Kranjske.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik