Hribi

Potopis

Začetek dneva ni bil ravno najboljši. Najprej smo v Kamniku zgrešili pot v pravo dolino, nato pa še nikjer nismo našli nihalke in smo kar dvakrat obiskali izvir Kamniške Bistrice. Tako smo avto pustili na parkirišču ravno, ko se je nihalka pred nami odpeljala v višave. Seveda nam ni preostalo drugega kot da v bližini poiščemo skrito škatlico, pozajtrkujemo in uživamo v naravi.

Naslednji zračni avtobus nas je hitro odpeljal v višine in nas pustil na s travo in cvetovi poraščeni planini. Ker smo bili tu prvič, smo se nekaj časa ozirali okoli in izbirali smer našega pohoda, nato pa le krenili za ostalimi sopotniki iz gondole. 

Široka pot se je počasi, a vztrajno vzpenjala. Ob njej se je v mavričnih barvah kazalo rastlinje, med katerimi smo kaj kmalu ugledali tudi rumene skrite cvetove pogačic. Strmina vzpona se je kar naenkrat dvignila, z njo pa smo na višini pridobili tudi mi. Dvigali smo se proti Zelenemu robu, a smo ga zaobšli in našli kamniško murko. Med sprehodom po ponovno ravninskem robu planine smo kar naenkrat zagledali pastirsko naselje z značilnimi domovi, bivališči pastirjev. 

Pri njih smo pojedli naše sendviče in se okrepčali s pijačo. Fotoaparat pa je, kot že nič kolikokrat do sedaj, zapel svojo pesem. Pot smo nadaljevali proti kapelici Marije Snežne, ki je bila s planine dobro vidna. Sledil je ogled planšarske vasi in pot proti naslednji točki – kraški jami Vetrnica.

Jama je lokalna znamenitost. Pot do nje je dobro označena, a tudi strma, vlažna in blatna. Zato smo napredovali bolj počasi, saj smo se bali zdrsov. Na dnu smo našli vhod v jamo in kup snega, s katerim so se z navdušenjem hladili tudi drugi pohodniki. Malo smo se pokepali, sam sem poiskal najgloblji kotiček v jami, nato pa smo se vrnili na toplo sonce.

Sledila je pot do Zelenega robu in turističnega naselja. Na vrhu smo si privoščili še zadnji počitek in občudovali razgled, nato pa se počasi spustili proti nihalki. Ponovno smo jo zamudili za nekaj minut, a tokrat to ni prizadelo nikogar. Odpočili smo si na klopcah, občudovali poglede v dolino in se okrepčali s pijačo.

Vožnja v dolino je hitro minila. Malo smo si že odpočili, zato smo se odpravili še proti izviru Kamniške Bistrice, kjer je na igrišču najbolj užival naš najmlajši član. Tako se je ponovno izkazalo: »Slab začetek, dober konec!«

Povezani prispevki

• Po planinah Velike planine
• Slap Orglice

Dostop

Gorenjsko avtocesto smo zapustili na izvozu Vodice. Peljali smo se skozi Moste in Komendo ter naprej skozi Kamnik. Sledili smo oznakam za Veliko planino in Kamniško Bistrico. Avto smo pustili na označenem parkirišču za nihalko (makadamsko parkirišče na desni strani ceste), ki se nahaja malo pred izvirom Kamniške Bistrice. 

Zanimivosti

Velika planina je visokogorska planina v Kamniško-Savinjskih Alpah v bližini Kamnika Povprečno je visoka okoli 1500 m nad morjem, obsega pa površino 5,8 km2. Je največja visokogorska pašna planina pri nas. Pastirji so si zgradili več pastirskih stanov značilnih oblik. Turistično naselje prav tako sledi pastirskemu. Na planoti poleg pastirskega naselja se nahaja tudi Vetrnica, naravna jama z udrtim stropom, ter kapelica Marije Snežne. Tu najdemo tudi Preskarjevo bajto (muzej).

Planina je obdana s smrekovim gozdom in rušjem. Najdemo precej kraških pojavov. Na planini še vedno pasejo govedo. Do nje vodi nihalka, ki med poletjem vozi vsako polno uro. 

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik