Izleti

Potopis

Najina pot se je pričela v deževnem vremenu ob šesti uri zjutraj z odhodom iz Ljubljane. Bolj ko smo se približevali Primorski, bolj je kazalo na lepo vreme. Le-to se je tudi dejansko izboljšalo, ko smo prišli čez italijansko mejo in nam je vodička pričela razlagati prve stvari o zgodovini same Italije ter nekaterih znamenitosti na poti skozi Padsko nižino.

Z enim krajšim postankom za jutranjo kavico smo po poti ob znanih beneških plažah malo po deseti uri prispeli na naš cilj – parkirišče in izhodno točko naše poti z ladjico, ki nas je v slabe pol ure pripeljala v sam center Benetk. Za ogled mesta sta bili namenjeni dve uri, ki sva ju pričela s slikanjem prve mestne maske.

Vodička nam je na kratko predstavila zgradbe, katere smo lahko že takoj videli z obale - nekdanja sirotišnica, Bazilika sv. Marije, zdravilke, ki je bila zgrajena v spomin na kugo leta 1630, Otok sv. Lazarusa, kjer stoji samostan, Most vzdihljajev, katerega so na poti v zapor prečkali kaznjenci. Sprehodili smo se do trga sv. Marka, ki je največji v celotnih Benetkah in zato tudi običajno poln ljudi, predvsem pa golobov. Ustavili smo se pred Doževo palačo, kjer nam je vodička med drugim tudi razložila, zakaj so številni golobi za Benečane skoraj "sveti" in jih je dovoljeno hraniti, ne pa preganjati ali kakorkoli ogrožati (tj. z zakonom prepovedano). V zgodovini Benetk se je namreč Zvonik sv. Marka porušil, na srečo pa tako, da ni bila poškodovana nobena zgradba v bližini. Ko se je zvonik porušil, na trgu ni bilo nobenega goloba, kar je bilo ljudem čudno in so se zato tudi sami umaknili ter se tako rešili nesreče. Od takrat Benečani verjamejo, da so jih golobi varovali pred večjo tragedijo in so jih sprejeli za svoje. Poleg samega trga in Bazilike sv. Marka, tukaj lahko vidimo tudi Urni stolp sv. Marka in že omenjeni Zvonik sv. Marka.

Nas pa je pot vodila po številnih ozkih uličicah med raznolikimi in zanimivimi izložbami do mostu Rialto. Vmes smo videli tudi gondole, ki so znamenitost mesta in prava paša za oči vsakega turista. Pri mostu se je končala naša pot z vodičko, ki nas je za dobro uro in pol prepustila samostojnemu ogledovanju tega velikega mesta. Midva sva si najprej ogledala številne trgovinice na samem mostu, nato pa sva se sprehodila po ozkih uličicah v smeri trga sv. Marka in njegovih znamenitosti. Med drugim sva imela tudi srečo, da sva celó videla poroko v sami baziliki. Sledila je kratka pavza za malico in oddih v senci, nato pa sva se v dobrih 20 minutah uspela pripeljati na vrh Zvonika sv. Marka, od koder je bil razgled čudovit.

Šele od tam se sploh vidi, kako so Benetke dejansko velike in jih še razširjajo (za kar postavitev mesta in otokov na kolih sploh ni ovira), tako da se splača počakati tudi v malce daljši vrsti za vožnjo na to najvišjo razgledno točko. Pri povratku proti ladjici sva izven trga sv. Marka videla še kip sv. Marka s konjenikom.

Ob pol treh smo že čakali na vožnjo proti Muranu, otoku stekla. Ker je naša ladjica nekoliko zamujala, smo lahko občudovali še ogromen trajekt na poti proti Grčiji. Z manjšo zamudo smo se le odpeljali proti otoku, kamor smo prispeli v dobrih 20 minutah vožnje v čudovitem in toplem vremenu. Na otoku so nam prikazali oblikovanje steklenih oblik (nam so izdelali vazo in konjička na zadnjih nogah) zelo znanega muranskega stekla. Čeprav so nam cene njihovih izdelkov bistveno znižali, pa se je takšen popust izkazal bolj ali manj za laž. Namreč ponudili so nam izdelke, ki niso čisto popolni in tako verjetno neprimerni za prodajo v trgovinah. Poleg tega pa sva kasneje v sosednji trgovini našla popoln izdelek za nižjo ceno, kar je prineslo slab priokus otoku Murano. Vročina je pripekala, tako da se po tem otoku nismo nič sprehajali, saj v celoti ni nič posebnega. Namreč na njem se ljudje dejansko ukvarjajo samo s steklom, katerega oblikovanje nam lahko predstavi skoraj vsaka hiša.

Po postanku smo se odpeljali še na naš zadnji ogled, proti otoku čipk oz. Buranu. Kot se na Muranu ukvarjajo samo s steklom, se na tem otoku ukvarjajo s čipkarstvom. Tako smo se v dobri uri sami sprehodili po mestu in videli, na kako veliko različnih oblik oblikujejo čipke (kupila sva pahljačo in mali dežniček).

Poleg čipk pa je otok prepoznaven tudi po tem, da ima vsaka hiša fasado svoje barve. Zgodovina govori, da je do tega prišlo zato, ker so moški z otoka hodili na delo in ribarjenje, od koder se niso vrnili več dni. Žene pa so jih hotele presenetiti in so se zato trudile ter med seboj tekmovale, katera bo lepše pobarvala fasado hiše in posledično bolj presenetila moža. Po sprehodu po mestu, njegovih ozkih uličicah in več mostičih, sva si ob koncu za zadnje evre privoščila sladoled in tako malce osvežena odšla na ladjico.

Sledila je zadnja vožnja, kjer smo nekoliko utrujeni od celotnega vročega dne še zadnjič opazovali številne beneške otoke in takšne, ki šele nastajajo. Precej hitro smo se pripeljali do pomola, kjer smo se izkrcali in pot proti domu nadaljevali z avtobusom. V Ljubljano smo se polni lepih spominov vrnili približno ob pol enajstih zvečer.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Peljemo se po primorski avtocesti. Na razcepu sledimo oznakam za Trst, Sežano. Prek mejnega prehoda Dane vstopimo v Italijo. Sledimo oznakam za Benetke (Venezia). Po avtocesti se pripeljemo do mesta, kjer na enem izmed označenih parkirišč pustimo avtomobil.

Zanimivosti

Benetke, italijansko Venezia, so glavno mesto dežele Benečije v Italiji. Znano mesto kanalov je nastalo na morski plitvini na severozahodni obali Jadranskega morja. Nastale so v petem stoletju ko so se sem naselili prebivalci Ogleja. Za svojega voditelja so izvolili doža (vodja). Vse do desetega stoletja so bile podložne bizantinskemu cesarstvu. Okoli leta 810 so se osamosvojile. Za svoj simbol so vzele sv. Marka. Postale so močno pomorsko in trgovsko mesto. Svoj status so obdržale do 16. stol. Zaradi številnih sprememb v svetu, novih odkritij in nastanku novih velesil pa je sledil postopen zaton mesta. V 18. stoletju je bilo to še vedno zelo bogato in uživaško mesto. V času Napoleonovih pohodov so padle v roke Avstrije, nato pa se leta 1866 priključile Italiji. Pod vplivom industrijskega razvoja so pričeli širiti in poglabljati kanale. Sedaj so znano turistično mesto, zaradi česar so nekatere kanale spremenili v pešpoti. Čeprav je glavna atrakcija Benetk romantičen, mediteranski utrip mesta, pa si je vredno ogledati njihove kanale, številne majhne trgovinice, Doževo palačo, trg sv. Marka, baziliko sv. Marka, operno hišo La Fenice, se sprehoditi prek mostu Rialto ter si ogledati Most vzdihljajev. Če nam čas dopušča se splača zapeljati po laguni in si jo ogledati še z morske strani. Pri tem si je vredno ogledati otoka Murano, kjer izdelujejo znano muransko steklo, ter Burano, miren, tih in zelo pisan otoček, znan po svoji čipki.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik