Izleti

Potopis

Ustavili smo se ob eni izmed številnih razvejanih makadamskih poti po barju. Pozdravil nas je hladen in močan veter, a to nas ni ustavilo pri raziskovanju pokrajine. Ker je bil prijatelj Jure tudi večkrat vodič po Ljubljanskem barju številnim skupinam šolarjev, je tudi nama pripravil pravi vodeni ogled.

Vse skupaj se je pričelo na travniku, nekaj metrov od makadamske poti. Po nekaj uvodnih besedah o tektonskem območju barja smo že kot mali otroci skakali po podlagi, slednja pa se je tresla kot ob potresu. Občutek hoje po z vodo napolnjeni „gobasti“ podlagi je bil prav neverjeten. Sprehodili smo se do Jurčkovega placa oz. Jurčevega šotišča, kjer nama je Jure razložil pojme, kot so nastanek visokega in nizkega barja ter o naravnih spremembah, ki so se dogajale na tem območju. Jurčkov plac pa pravzaprav predstavlja prostor, kjer so želeli postaviti maketo domovanja koliščarjev, a se projekt zaradi premehke podlage ni zaključil. Zato danes tu stoji le nekaj kolov, postavljenih v zemljo. Kot zanimivost pa nama je »vodič« predstavil še lepo vidno večplastno sestavo podlage barja - šote.

Naša naslednja postaja je bil Mali plac oz. Mali Blatec, kjer smo se sprehodili po krožni gozdni poti. Na poti naju je Jure ponovno opomnil na razliko med smreko in jelko ter nama pokazal tudi šotni mah. Glavna zanimivost Malega placa pa je bila za naju prava mala naravna oaza barja in njegovega rastlinja sredi gozda. Ker je bil nivo vode ob našem obisku zelo nizek, smo lahko stopili tudi bolj v notranjost te »oaze«, kar sicer v za barje normalnem vodnem stanju ne bi bilo mogoče. Tudi Jure, ki je barje obiskal že velikokrat pred tem, je bil presenečen nad tako sušnim obdobjem tega predela.

Po prijetnem sprehodu smo zapustili Ljubljansko barje in se odpeljali v vas Jezero k Planinskemu jezeru, ki je znana izletniško-sprehajalna točka za Ljubljančane. Mi smo se s fotoaparati v rokah sprehodili okoli jezera, ker pa nas je lovil že mrak, se pri jezeru nismo več dlje zadrževali.

Odpeljali smo se proti Črni vasi, kjer smo si ogledali cerkev sv. Mihaela, ki zaradi močvirskih tal stoji na plotih. Na naju je že takoj naredila prav poseben vtis s svojo drugačno obliko (delo o in drugačno, zanimivo notranjostjo. Za cerkev je tudi značilno, da je razen kamnitega vznožja v celoti izdelana iz lesa.

Sledila je naša zadnja postaja današnjega izleta, taborjenje v eni izmed opazovalnic na barju ter opazovanje srn. A ker smo bili pozni, so bile opazovalnice že zasedene z drugimi obiskovalci. Tako smo med vožnjo po makadamskih poteh barja videli le dve srni, prav do načrtovanega opazovanja pa žal nismo prišli – pa drugič. Dan smo zaključili v bližnji kitajski restavraciji, ki se je kljub naši skeptičnosti na koncu izkazala za zelo okusno.

Povezani prispevki

• Ljubljansko barje in Sv. Ana

Dostop

Iz Kranja smo se po avtocesti peljali do Ljubljane in avtocesto zapustili pri izvozu za Brezovico. Tam smo po glavni cesti pot nadaljevali v smeri Vrhnike ter zavili levo na stransko, ožjo cesto proti vasi Bevke. Sredi vasice smo na večjem (verjetno edinem) križišču zavili desno in prišli do razcepa dveh makadamskih poti (smo na SZ delu Ljubljanskega barja) – mi smo se po poti, ki vodi levo, peljali še dobro minuto, avto parkirali ob poti in odšli proti Jurčkovemu placu. Od tu smo se v isti smeri vrnili in peljali še po drugi makadamski poti, ki iz vasi Bevke vodi na desno in nas je pripeljala na Kostanjevico do Malega placa. Od tu smo se vrnili nazaj na glavno cesto v smeri Ljubljane in na enem izmed manjših odsekov zavili desno proti vasi Podpeč in vasi in jezeru Jezero. Iz vasi Podpeč smo zavili desno v smeri Črne vasi, kjer smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Na nočno gledanje srn smo se podali po makadamskih poteh Ljubljanskega barja, južno od Črne vasi, po znameniti Koščevi poti.

Zanimivosti

Ljubljansko barje leži na robu našega glavnega mesta Ljubljane - locirano je na tektonsko aktivnem območju med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Gre za 150 m2 veliko močvirsko ravnico (polno travnikov, njiv, osamelcev, jarkov, …), ki v sebi nosi bogato zgodovino življenja koliščarjev, antičnih Rimljanov in Habsburške monarhije. Hkrati predstavlja tudi čudovit naravni park, prebivališče številnih že ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (npr. več kot 100 vrst ptic, 89 vrst metuljev, 48 vrst kačjih pastirjev…), ki jih drugje po Sloveniji in Evropi ni več mogoče videti. Zaradi takšnega naravnega bogastva je Ljubljansko barje uvrščeno med območja Natura 2000, tj. mrežo območij največje biotske pestrosti v Evropski uniji. V oktobru 2008 pa je Ljubljansko barje tudi uradno postalo krajinski park, s čimer je območje zavarovano z namenom ohranitve biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik