Izleti

Potopis

Prejšnji izlet po Jezerskem nam je bil tako všeč, da smo ga morali ponoviti. Še posebej, ker smo ob pisanju opisa izleta ugotovili, da smo nekaj znamenitosti izpustili. Tokrat se nam je pridružil še naš prijatelj Jure. Izlet smo pričeli na pokopališču, saj smo si želeli ogledati novo cerkev sv. Ožbolta. Cerkev je imela svoja vrata žal zaprta, zato pa smo si lahko v miru ogledali pokopališče z nekaj zanimivimi nagrobniki.

Pot nas je nato vodila do Karničarjevih, ki so nam radodarno odprli vrata stare cerkvice sv. Ožbolta. Cerkev je majhna, bolj podobna kapelici, kar je na začetku svoje tisočletne zgodovine tudi bila. Na nas je napravila velik vtis, saj iz nje kar diha zgodovina. Svoje sta naredila tudi prelepa razgledna lokacija in popoln mir.

Da bi si malo razmigali ude, smo se odpeljali do Ankove kmetije ter od tam ponovili naš sprehod do vrtin mineralne vode, Jezerske slatine. Čeprav je slabih štirinajst dni pred tem voda bruhala iz vseh možnih lukenj, smo jo tokrat komaj nalovili za nekaj požirkov, pa še ti so bili medlega okusa. A vseeno nas je njena zdravilna moč okrepila za nadaljevanje izleta.

Odpravili smo se iskati Jenkovo kasarno. Predvidevali smo, da se nahaja sredi vasi, a smo nanjo naleteli na poti proti Jezerskemu vrhu. V muzej nismo šli, zgradbo smo si ogledali zgolj od zunaj in si prebrali nekaj malega o njeni zgodovini.

Želodčki so nas opomnili, da je čas za malico. In kje je boljši kraj za prigrizek kot pri romantičnem Planšarskem jezeru v obliki srca. A žal je nivo vode upadel za nekaj metrov, preostalo mlakužo pa je prekrivala vodna trava. Pogled je bil sicer še vedno zanimiv, a pred nekaj dnevi še bistveno lepši. Malica v hladni senčki je vseeno teknila. Po malici smo se z avtom odpravili do ekološke kmetije Spodnji Virnik, kjer smo pustili avto in se peš odpravili lehnjakovim izvirom naproti. Pot nas je vodila po travniku, nato pa po zaraščenem gozdnem kolovozu proti kamnolomu. Pozna se, da v tem letnem času tu ni veliko pohodnikov, saj smo si pogosto utirali pot prek meter visoke trave in grmičevja. A po kakih petnajstih minutah je bil naš trud poplačan.

Prispeli smo na lesen pomol, ki se je raztezal nad z mahom poraščen lehnjak. Bister potoček je priklical spomine iz Walt Disney-evih risank, manjkal je le Bambi. Tu smo si pošteno odpočili in se naužili lepega prizora. Čeprav pot do njega res ni bila najbolj prijetna, se bomo ob priliki zagotovo vrnili. Ker je bilo lehnjak potrebno videti tudi v industrijski luči, smo se z avtomobilom odpeljali še do kamnoloma lehnjaka. V tej rani naravi smo poiskali primere pravega lehnjaka, ki s seboj nosi odtise rastlin, katere so mu pomagale pri nastanku.

Utrujeni, a polni vtisov in dobre volje smo se odpravili proti domu, na kosilo in popoldanski klepet. Nato pa nazaj v resnični svet.

Povezani prispevki

• Po Jezerskem

Dostop

V Kranju nadaljujemo pot proti Jezerskemu. Peljemo se mimo Preddvora, Spodnjih Fužin in Spodnjega Jezerskega, dokler ne pridemo do Zgornjega Jezerskega. Na začetku vasi lahko sledimo (levo) oznakam za lehnjakove izvire in kamnolom lehnjaka, lahko pa pot nadaljujemo po glavni cesti in pri avtobusni postaji zavijemo desno proti Planšarskemu jezeru, kjer pustimo avtomobil.

Zanimivosti

Dolina, ki na severu meji z Avstrijo, na jugu s občino Preddvor, na vzhodu pa jo omejuje greben Kamniško – Savinjskih Alp, se imenuje Jezersko. Je ledeniškega izvora in se je dokončno oblikovala v zadnji ledeni dobi. Prvi uradni zapisi o poseljenosti segajo v leto 811 našega štetja. Do prvega večjega poselitvenega vala je prišlo v 14. stoletju v času večjih epidemij kuge. V 16. stoletju se je vzpostavila cestna povezava s Kranjsko, prebivalci pa so se poleg kmetijstva pričeli ukvarjati tudi z gozdarstvom in fužinarstvom. Čas Habsburške monarhije je v kraje prinesel razvoj turizma.

Jezersko turisti obiščejo zaradi njegove naravne lepote. Najbolj znano je po Planšarskemu jezeru. Jezero srčaste oblike je umetno jezero, ki so ga domačini zajezili kot spomin na veliko ledeniško jezero in je simbol kraja. Poleg njega si lahko ogledamo tudi izvir Jezerske slatine, mineralne vode, ki izvira nad Ankovo domačijo. Voda bogata z magnezijem, manganom in amonijem, ima zdravilne lastnosti za bolezni srca in ožilja. V bližini si lahko ogledamo tudi Ankova slapova. Na Jezerskem stoji tudi 570 let stara Makekova tisa, ki so jo posadili kot obrambo pred Turki. Pokrajini dajejo zanimiv pečat tudi Jesenove meje, enoredni zasadi jesena ob zemljiških mejah. Na spodnjem koncu Jezerskega leži kamnolom lehnjaka. Pri kmetiji Spodnji Virnik pa si lahko proces nastajanja te kamenine ogledate kar v živo, saj tam ležijo lehnjakovi izviri. Do leta 2008 se je Jezersko ponašalo s preko 130 m visokim slapom Čedca, a ga je veliki podor tega leta znižal na manjši slap z 20 m prostega pada.

V preteklosti je tu potekala tudi meja med Kranjsko in Koroško (Jezersko je spadalo na Koroško). O tem še danes pričata mejna oz. Deželna kamna pri zaselku Spodnje Fužine. Tu leži tudi majhna, a slikovita Hubertova kapelica, zgrajena v koroškem slogu v 18. stoletju. V Jezerskem stoji farna cerkev sv. Ožbolta iz leta 1955. Pri Karničarjevi kmetiji stoji stara cerkev sv. Ožbolta. Njeni dokumenti pričajo o leseni kapeli iz leta 811, ki je stala na tem mestu in so jo na prehodu iz 12. v 13. stoletje pozidali. Sredi vasi stoji tudi cerkev sv. Andreja. Na Jezerskem lahko vidimo številne domačije (Šenkova, Roblekova, Ankova), etnološko zbirko, galerijo in partizansko bolnico Krtino.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik