Info
- Trajanje: do pol dneva
- Letni čas: jesen
Vrednote
- Uživajte v:
- Naravne znamenitosti: brez
- Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, kapelice, spomeniki, kipi, stare zgradbe, stara mestna jedra
Potopis
Šenčur je eden izmed nič koliko krajev po Sloveniji, za katere nikoli ne izvemo, koliko zanimivih stvari skrivajo. Tako smo se sivega in hladnega pozno-jesenskega dne Bubiji s prijatelji odločili monotonost vsakdana preganjati prav tu. Avto smo pustili pri pokopališču. Sprehodili smo se mimo cerkve sv. Jurija, ki nas je presenetila s svojimi zanimivimi poslikavami in ogromnim kipom sv. Jurija na konju. Sledilo je prečkanje ceste, ki nas je pripeljalo do malce skritega spomenika Mariji Tereziji, katero imajo Šenčurjani še posebej v čislih, saj je z odlokom o obveznem pridelovanju krompirja rešila pokrajino lakote in hkrati poskrbela za jed, na katero je Šenčur tako ponosen – pražen krompir. Na nasprotni strani ceste smo si ogledali Bvagnetovo hišo iz 18. stoletja. Sprehodili smo se po javorjevem drevoredu. Obiskali smo ga v napačnem letnem času, zato je bil pust in gol ter nič kaj podoben krajevni znamenitosti. Rajši smo si v spomin priklicali zeleno spomladansko ulico, ki na obiskovalcih vedno pusti vtis. Tako smo prišli do novejših objektov (vrtec in šola), kjer nas je čakalo presenečenje – parkirišče Godlarjev, znamenitih pustnih mask Šenčurja, ki vsako leto presenetijo z novimi domislicami. Tako smo lahko videli parkirana vozila iz kamene dobe in gusarsko ladjo. Med samim sprehodom po naselju smo srečali še več krščanskih znamenj, nekatera bolj, druga manj ohranjena. Sprehodili smo se še do polj in gozdov, nato pa se vrnili v center. Ogledali smo si še lepo urejeno pokopališče in s tem tudi zaključili naš kratek izlet v znane, a hkrati neznane kraje.
Povezani prispevki
Dostop
Do Šenčurja lahko pridemo iz dveh smeri. Iz gorenjske avtoceste zavijemo na izvozu Kranj - vzhod. Na krožišču izberemo prvi izvoz proti Brniku (tu nas sicer tudi zavoj pri drugem izvozu pripelje v center Šenčurja). Peljemo se po glavni cesti, na označenem krožišču zavijemo levo (tretji izvoz) v center Šenčurja. Avto pustimo na glavnem trgu ob cerkvi sv. Jurija, kjer je tudi označeno parkirišče. Parkiramo pa lahko tudi ob bližnjem pokopališču.
Zanimivosti
Sredi Kranjske ravnine leži naselje Šenčur, ki danes šteje okoli 2700 prebivalcev. Samo področje je bilo naseljeno že v 4. stoletju, o čemer pričata dve okostji, najdeni v rimskem sarkofagu iz tega obdobja. Tu sta se namreč križali dve pomembni poti: iz Kranja proti Kamniku in iz Ljubljane proti Jezerskemu. Zaradi bližine vodnih virov so bili kraji že zgodaj poseljeni, čeprav o tem ni pisnih virov. Tako tudi ne vemo, kako se je kraj imenoval. O Šenčurju se najdejo zapisi, ki segajo v leto 1221, sama fara Šenčur, ki je ime dobila po cerkvi posvečeni sv. Juriju, pa se prvič omenja leta 1238. Takrat je cerkev sv. Jurija oglejski patriarh podaril samostanu dominikank v Velesovem. Njim je bila podrejena tudi polovica prebivalstva takratnega Šenčurja, kar je takrat štelo 21 kmetij. V letih 1471 in 1472 sta kraje pustošila dva turška vdora. Leta 1782 je avstrijski cesar Jožef II ukinil dominikanski samostan in Šenčur je pričel izmenjavati lastnike. To je trajalo vse do leta 1855, ko so si kmetje zaradi vpeljave zemljiške odveze lahko kupili najeto zemljo. Ker pa mnogi tega niso zmogli, so se tvorili razredi znotraj vaščanov. Kajžarji, torej revnejši prebivalci Šenčurja, so s pojavom prvih tovarn v Kranju prenehali s kmetovanjem in se podali v tovarne. Trend je viden tudi danes, ko je večina delavnega prebivalstva zaposlenega v Kranju. Razvija se tudi obrtna dejavnost.
Zemljevid
Galerija slik
