Videz knjige
Kratka vsebina
Redko kateri roman je spisan tako osebno kot Coelhov Alef. Svetovno znani pisatelj v njem opisuje svoje potovanje, pravzaprav svoje iskanje odgovorov na vprašanja, ki ga mučijo. V ta namen mora stopiti iz svojega vsakdana in se podati na začetek poti. Ko se Coelho ujame v utrujajočem enakomernem in predvidljivem ritmu njegovega vsakdana, ugotovi, da tako ne bo mogel napredovati in se razvijati. Opazi, da se je ujel v past družbe, ki ga vodi po vedno enakih družabnih srečanjih in med vedno enakimi ljudmi. Zave se, da ob tem izgublja svojo energijo, vez z ljudmi. In kaj je pisatelj, ki se ne zna več povezati z bralcem? Na knjižnem sejmu v Angliji, natančneje na večernem druženju, se mu ponudi priložnost za potovanje. Njegova agentka je sicer zgrožena, ko pisatelj na svoja pleča nalaga vedno več srečanj, podpisovanj knjig in knjižnih zabav, a ji Paulo pojasni, da mora na pot, saj bo le tako lahko napredoval. Pot ga vodi tako po Evropi, Afriki kot tudi Aziji. Pri potovanju s transibirsko železnico spozna mlado violinistko Hilal. Čeprav sta se srečala bolj kot ne po naključju, pa se oba zavedata, da ju povezuje neka še nevidna vez. Čeprav pisateljevi spremljevalci ne želijo novinca v svojih vrstah, jim Coelho da hitro vedeti, da je Hilal njegova gostja in da bo tako tudi ostalo. Paulo je namreč ob Halil lahko vstopil v alef in tam spoznal, da ju s Halil veže dogodek izpred petstotih let. Kmalu tudi njo pelje skozi ta magična vrata časa in prostora ter skupaj odkrivata svojo preteklost. Coelho se z vsakim obiskom alefa zaveda, da je v preteklosti razočaral Halil in da potrebuje, če želi nadaljevati svojo pot, njeno odpuščanje. Paulo na koncu najde kar je iskal. Dekleta, ki jih je pred petsto leti pustil na cedilu, so mu razodele njegovo usodo. In knjiga, ki jo je pravkar zaključil, je del nje.
Razmišljanje
Ste že kdaj imeli občutek, da nekoga poznate ali da ste nekje že bili, čeprav s to osebo še nikoli niste govorili in teh krajev nikoli obiskali? Ste opazili, da v določene predele radi zahajate in da imate okoli sebe tudi ljudi, s katerimi vas povezuje nekaj, česar ne znate prav pojasniti? Če ste to že opazili, in glede na to, da prebirate to stran predvidevam, da ste, potem ste se znašli v eni takih situacij, kot se je v knjigi Alef znašel njen avtor, Paulo Coelho. O alefu, stičišču nas samih in celotnega vesolja ter celotnega časa, je pisal že Jorge Luis Borges. Coelho običajno začuti, ko je v njegovi bližini, medtem ko ga Borges dejansko vidi. Borges si ga ogleda od zunaj, Coelho pa vanj tudi vstopi. Glede na trenutno situacijo in ljudi okoli sebe se vrne v čas in kraj, kjer skozi oči enega svojih preteklih življenj poskuša najti odgovore na vprašanja iz trenutnega življenja. Čeprav je večina del Paula Coelha osebne narave in se stvari, o katerih piše, zdijo na prvi pogled nerealne in magične, pa se iz njegovih besed da čutiti, da so se dogodki resnično zgodili. In tudi obstoj in njegov opis alefa v nas zbudi misli o nas samih, o naših izkušnjah in kaj kmalu lahko ugotovimo, da smo ga tudi sami že večkrat začutili. Tako kot avtor tudi mi ob branju knjige dobimo številne odgovore na vprašanja zakaj smo pravzaprav tu, v tem prostoru in času, najdemo pa tudi pot, kako najti odgovor o naši usodi. Coelho je pot že prehodil, mi pa moramo najprej najti alef in se prek njega poglobiti v naše življenje.