Kratka vsebina
V Ameriki Robert Langdon sanja o ljubezenskem potovanju. V Vatikanu se pripravljajo na konklave. V Švici je umorjen znanstvenik. Vsi ti dogodki med seboj ne bi bili kaj preveč povezani, če ne bi imel umorjeni znanstvenik vžgan simetrično oblikovano besedo Iluminati, i, sicer ime organizacije znanstvenikov, zapriseženih sovražnikov Cerkve, ki jih je Robert je pravkar preučeval. Umorjeni znanstvenik, za katerega se izkaže, da je tudi duhovnik, ima hčerko, Vittoria-o, prav tako znanstvenico. Z njeno pomočjo mu je uspelo izdelati antimaterijo in tako povezati večni sovražnici – znanost in vero. A to njegovo dejanje ni povšeči niti "pravim" znanstvenikom niti "pravim" vernikom, zato njegova smrt ni prišla tako nepričakovano. Bolj nepričakovana je kraja antimaterije, ki predstavlja zelo nestabilno skladišče ogromne količine energije, ki se lahko uporabi bodisi za človekoljubne namene bodisi za apokalipso. Robert in Vittoria imata štiriindvajset ur časa, da najdeta in onesposobita antimaterijo. Pot ju zanese v Vatikan, kjer se nekje v hodnikih skriva uničevalni stroj. A Robert tu dobi tudi dovoljenje za brskanje po slavnem cerkvenem arhivu, kamor imajo vpogled samo izbranci. Tu najde, kar je iskal – načrt poti do orientacijskih točk Iluminatov, pri katerih bodo umorjeni vsi štirje potencialni kandidati za bodočega papeža – v Vatikanu trenutno poteka konklave, obred oziroma volitve novega papeža. Bitka s časom se je pričela, ko je bila posoda z antimaterijo ukradena. Kdo jo je ukradel, s kakšnim namenom je bila ukradena in kaj to pomeni za svet so vprašanja, katerih odgovor bomo izvedeli čez štiriindvajset ur, ko se bo razpletla usoda obiskovalcev Vatikana.
Razmišljanje
Dokaze o naši želji po razumski razlagi sveta najdemo skozi celotno dokumentirano zgodovino. Lahko pa tudi upravičeno sklepamo, da je bila ta želja v nas prisotna že dolgo, dolgo prej. Na začetku se je človek učil iz svojih spodrsljajev, kasneje pa je pričel preučevati vzroke in predvidevati posledice ter postavljati različne teorije. Ena veja teh teorij se je nanašala tudi na nastanek sveta. Religija je bila dolga stoletja osnova za znanstvena dognanja; znanost je potrjevala in se je razvijala na osnovi religijskih dogem. A kot učenec pogosto prehiti učitelja, so tudi znanstveniki prišli do spoznanj, ki so nasprotovala učenju religij. V evropskem prostoru je to še posebno lepo vidno iz dogajanj ob astroloških odkritjih Kopernika in Galilea ter pomorščaka Magellana, ko se je Cerkev ločila od znanosti in Znanost od cerkve. Dan Brownov junak Robert Langdon v delu Angeli in demoni zasleduje pot Iluminatov, skrivnega društva znanstvenikov, ki je sprto s Cerkvijo, ter odkriva skrivnosti slednje, ki trmasto vztraja pri svojih dogmatičnih trditvah. Ob strani mu stoji Vittoria Vettra, hčerka umorjenega duhovnika – znanstvenika, ki je z njeno pomočjo odkril manjkajoči člen med znanostjo in religijo. Vittoria skrbi za razvoj glavne ideje te napete kriminalke, ki je sicer bolj "zemeljska" od ideje Da Vinci-jeve šifre, a ravno toliko humanistična: "Čeprav se svet deli na dva pola pa je svet en sam!" Prepir med levo (lat. sinistra = leva, angl. sin = greh) in desno (lat. dextera = desna) potjo je v knjigi pripeljano do skrajnosti. Pripeljano je do trenutka, ko tako ena kot druga stran pozabita svoje osnovno, glavno in edino načelo služiti človeštvu in sta za očrnjenje nasprotnika pripravljeni celo ubijati. Vittoria in Robert s svojim znanjem in prizadevanji dokažeta, da je sodelovanje obeh strani možno ter da le z združenjem obeh znanj nasprotna si pola lahko uresničita svojo nalogo.