Kratka vsebina
Komunikacije nam olajšajo življenje, a hkrati olajšajo delo tudi raznim nepridipravom, ki prek njih lažje izmenjujejo svoje načrte in podatke. Na začetku smo imeli pisma, radijske povezave, nato telefone in mobilnike. A za vse te načine komunikacije so vlade razvile načine prestrezanja sporočil in možnosti prisluškovanja. Nato je prišel Internet in z njim elektronska pošta. Zaradi svoje zasnove jo je težko slediti, zaradi številnih ponudnikov brezplačnih in praktično anonimnih računov pa težko identificirati in slediti točno določeni osebi. Za povrhu jo je možno še zakodirati in to, za razliko od telefonskih pogovorov, na številne različne načine. Amerika je za prisluškovanje elektronski pošti izdelala napravo TRANSLTR, ki jim je omogočila praktično neomejeno prisluškovanje in filtriranje celotni elektronski pošti, ki jo pošiljamo po svetu. In za povrhu še popolnoma neopaženo. Dokler ni superračunalnik naletel na kodo, ki je ni mogel razbiti. Koda, imenovana Digitalna trdnjava, je računalnik obremenila za več dni in delo v agenciji za nacionalno varnost je zastalo. Na pomoč so poklicali največjo strokovnjakinjo za kriptografijo, Susan Fletcher, in njenega zaročenca, Davida Beckerja. Susan mora razbiti to kodo, David pa slediti njenemu iznajditelju Tankadu, bivšemu zaposlenemu v NSA. Preden Tankado v Španiji umre za srčnim napadom, odda svoj prstan, kjer je zapisan ključ za razbitje kode, naključnemu turistu. David sledi prstanu, njemu pa sledi najeti morilec Hulohot. Morilca je najel skrivnosti North Dakota, Tankadov partner, ki ga žene pohlep. Težave pa se pričnejo tudi znotraj NSA. Tehnik Chartrukian je ubit, ko preiskuje zakaj je vodja projekta TRANSLTR Strathmore pravzaprav spustil Digitalno trdnjavo mimo vseh varnostnih filtrov. Njegova smrt poškoduje hlajenje naprave. V dogajanje se vmeša še kriptograf Hale, ki naj bi bil priča nasilni smrti Chartrukiana. Njegov slednik namreč ugotovi, da sta North Dakota in Tankado pravzaprav ena in ista oseba. V vsej zmešnjavi dogajanja, ki je pravzaprav značilna za vsa Brownova dela, se kmalu ne ve več kdo je pravzaprav morilec in kdo žrtev. Šele proti koncu knjige se pričnejo pravi motivi vpletenih oseb razpletati in razjasnjevati. Izkaže se, da nihče ni tako nedolžen kot se zdi na prvi pogled. A tako pač je v svetu skrivnosti in moči.
Razmišljanje
Dan Brown je zaslovel s svojo „Šifro“, katere uspeh je zagotovil tudi uspeh ostalih njegovih del. A vseeno nas uspeh enega dela ne sme zaslepiti, ampak moramo biti pri branju ostalih del kritični. Le tako lahko vidimo, da jim žal prepogosto ne sežejo do kolen. Z Digitalno trdnjavo ni nič drugače. Čeprav je bila napisana pred Da Vincijevo šifro, je videti, da se je tu pisatelj šele učil. Digitalna trdnjava je v prvi vrsti kriminalka. Od tega žanra pravzaprav ne pričakujemo veliko, le malo avtorjev si lahko pridobi naklonjenost širokega kroga bralcev. Žanr sta do popolnosti zgradila že Agatha Christie in Arthur C. Doyle s svojima nesmrtnima junakoma in Brown se je le stežka prebil v ospredje, kar mu je uspelo z že omenjeno Šifro. Njeni glavni aduti so skrivnostni svet Cerkve in izredno hitro dogajanje. Delo je po mojem mnenju postalo svetovna uspešnica ravno zaradi številnih podrobnosti iz nam skritega življenja cerkvenih dostojanstvenikov, njihovih skrivnih združenj in običajev. Digitalna trdnjava se poslavlja od skrivnostnega sveta Cerkve in se podaja v skrivnostni svet tehnologije, šifriranih sporočil in skrivnosti. Dogaja se znotraj Ameriške agencije za nacionalno varnost, to pa so teme, ki prav gotovo niso toliko atraktivne kot tisoče let stare cerkvene skrivnosti. Brown nam sicer postreže s številnimi informacijami s sveta tehnologije, a kaj, ko so marsikatere v tem času že zastarele. Dogajanje je še vedno hitro, glede na število nastopajočih kar prehitro. Žal pa ravno številni nastopajoči ne omogočajo razvitih karakterjev, kar je tisto, kar me osebno kot bralca v knjigah najbolj pritegne. Za konec je vseeno potrebno povedati, da čeprav sem bil do knjige kar kritičen, je še vedno zelo dobra predstavnica svojega žanra in v vsakem primeru vredna branja. Napeto dogajanje in skrivnostne teme vas bodo zagotovo pritegnile. Najboljši čas za njeno branje je bilo sicer poletje, ko imamo možgane tako ali tako na paši, a tudi sedaj, ko zunaj pada sneg in nas notri prav prijetno greje topla skodelica čaja, bo taka knjiga dobrodošla popestritev večera. Edino majhno opozorilo: Knjige se lotite med vikendom ali dopustom, saj se lahko zgodi, da je ne boste odložili, dokler je ne boste do konca prebrali. Šef pa prav gotovo ne bo navdušen nad vašimi podočnjaki!