Kratka vsebina
Kot že sam naslov pove, knjiga Fotografirajmo digitalno govori od digitalnih fotoaparatih, fotografiranju in tudi obdelavi fotografij. Avtor bralca najprej popelje po poti odločanja o tem kakšen fotoaparat kupiti in kako ga izbrati. V nadaljevanju predstavi elemente digitalnih fotoaparatov in njihove vrste, sledi opredelitev osnovnih fotografskih pojmov (kot so zaslonka, osvetlitveni čas, globinska ostrina itd.) ter različnih nastavitev fotoaparatov (opravljanje z bliskavico, samodejne nastavitve, ročne nastavitve itd.). Prvi del knjige je torej namenjen bolj tehničnemu področju digitalne fotografije, drugi del knjige pa bralca popelje na pot digitalne fotografije s fotoaparatom v roki. Opisani so elementi, potrebni za dobro fotografijo (motiv, kompozicija itd.) ter posebnosti ob fotografiranju različnih fotografskih motivih (od portretov, pokrajine, živali, do bližinske fotografije in še kaj). Ker pa delo fotografa še ni zaključeno s pritiskom na sprožilec, avtor predstavi še urejanje slik na računalniku po fotografiranju. Delo se zaključi z opominom na 10 najpogostejših napak fotografov in 10 najkoristnejših pripomočkov poleg samega fotoaparata. Knjiga je napisana v enostavnem jeziku kot priročnik fotografom začetnikom in amaterskim fotografom, ni pa namenjena profesionalcem. Vsebinsko je zelo pregledno strukturirana, zato se lahko vedno vrnemo le k določenemu poglavju (področju fotografije) in nam knjige ni potrebno brati od začetka do konca.
Razmišljanje
S fotografijo se v vsakdanjem življenju srečamo pravzaprav na vsakem koraku. Sama vedno z veseljem občudujem fotografije profesionalcev, ki pa me ob enem opominjajo na moje amaterske izdelke, kateri najpogosteje nastajajo brez premisleka pred pritiskom na sprožilec. Ravno zato sem knjigo Fotografirajmo digitalno še posebej z veseljem vzela v roke; pomagala mi bo do ustvarjanja boljših fotografij, ki jih bom z veseljem pokazala še komu. Knjigo sem brala z mislimi na svoj fotoaparat in njegove zmogljivosti, na svoj dosedanji način fotografiranja ter na svoje že narejene fotografije in motive na njih. V fotografiranju sicer nisem popolna začetnica (nisem otrok fotoaparatov pred digitalci, rokovala pa sem se z različnimi digitalnimi fotoaparati in z veseljem pritiskala na sprožilec ob vsakem še tako nepomembnem motivu), lahko pa rečem, da sem začetnica na tehničnem področju fotografij in fotografiranja (npr. o osvetlitvenem času, zaslonki, kompoziciji in še marsikaterem elementu, pomembnem za dobro fotografijo, ne vem ničesar), zato me je priročnik večkrat opozarjal na moje napake. Ker pa je informacij v knjigi ogromno, sem najbolj razmišljala o splošnem vedenju povprečnih fotografov (kot sem tudi sama) o fotografiranju in njegovih skrivnostih ter o posameznih elementih fotografije, ki so tudi na fotografijah začetnikov nepogrešljivi. V poglavju Male skrivnosti dobrega fotografa se bo nedvomno našel marsikateri bralec tako kot sem jaz našla sebe. Sama fotografije vedno pokažem vse od prve do zadnje (kar me uvršča med povprečne fotografe), a za dober vtis fotografa je pomembneje pokazati le dobre fotografije, česar se sama do nedavnega še nikoli nisem domislila. Kritike lastnega dela nikoli ne slišimo radi, samokritični pa smo običajno premalo. Fotografije mojega psa so zato zame vse po vrsti enostavno super, za bolj objektivno in kritično oceno je zato bolje povprašati nekoga, ki s sliko ni spominsko povezan. Poleg ločevanja na dobre in slabe fotografije je ključ do boljšega fotografiranja torej tudi ločevanje na tiste fotografije s spominsko/čustveno vrednostjo ter na tiste z izpovedno/umetniško vrednostjo. Povprečni fotografi pa običajno napačno kot dobre fotografije označujemo tiste z veliko čustveno vrednostjo, na umetniško vrednost pa pozabljamo. Misel na to, da bi morala pred vsakim fotografiranjem zelo razmisliti o razmerah za slikanje, o nastavitvah fotoaparata, o kompoziciji in še marsičem, mi je bila do branja omenjene knjige precej tuja. Kljub vsemu pa je ena glavnih lastnosti dobrih fotografov tudi dober razmislek pred pritiskom na sprožilec, kar sedaj po prebrani knjigi večkrat tudi sama upoštevam. Dobre fotografije običajno torej niso srečno naključje, ampak znak "garanja" pred pritiskom na sprožilec (ter seveda čim boljšega fotoaparata). Ker pa se bo v skrivnostih dobrega fotografa verjetno prepoznala večina bralcev knjige, avtor seveda ne pozabi na pozitivno motivacijo in spodbudo za v naprej z besedami "Vaja dela mojstra!", na katere se spomnim ob pregledovanju neuspelih fotografij. Moje fotografije pa se od starejših fotografij najbolj razlikujejo po lastnostih, opisanih v poglavju Male skrivnosti dobre fotografije, ki predstavljajo ključ do največjih sprememb in napredka v naših fotografijah – to so motiv, kompozicija, svetloba in barve. Verjetno je vsakemu fotografu še najlažje izbrati motiv, saj je le-teh pravzaprav neskončno. Sama najpogosteje fotografiram pokrajino, živali in ljudi, za fotografiranje majhnih motivov (kot so cvetje in žuželke) pa uporabljam bližinsko fotografijo. Veliko novega pa sem se naučila o kompoziciji, še posebej o pravilu tretjin (po katerem naj osrednji element fotografije ne bo vedno v centru), številu osrednjih elementov fotografije (pri enem osrednjem elementu naj ne bo v bližini drugih, manj pomembnih elementov, ki le po nepotrebnem odvračajo pozornost od osrednjega elementa; ob slikanju več elementov naj bodo le-ti med seboj nekako povezani oz. naj govorijo neko zgodbo) ter o diagonalni kompoziciji (več elementov na fotografiji razporedimo po diagonali ali v trikotnik). Pomemben dejavnik fotografije je tudi svetloba, katera se čez dan spreminja (človeško oko se tem spremembam samodejno prilagaja, tipalo fotoaparata pa ne) ter na fotografijah posledično prepozna različne barve (opoldanska svetloba je bolj modra oz. hladna, jutranja in večerna svetloba pa bolj rumeno rdečkasta oz. topla, zato moramo za svetlobo na fotografijah, kakršno vidi naše oko, spremeniti svetlobne nastavitve fotoaparata), čeprav se na prvi pogled zdi, da je vsa dnevna svetloba bela. Poleg barve svetlobe pa je ključnega pomena tudi njena smer padanja na osrednji element fotografije, pri čemer je najprimerneje, da svetloba na element pada s strani in ne direktno od spredaj (element je tako preosvetljen) oz. zadaj (element je v senci in pretemen). Ker pa je danes fotografija večinoma barvna in ne več toliko črno-bela, je na fotografijah pomembna tudi skladnost barv. Za slednje obstajata pravilo o komplementarnih barvah (katere se medsebojno dopolnjujejo) ter pravilo o toplih in hladnih barvah (tople barve naj bodo v ospredju, hladne pa v ozadju), najlaže pa se je orientirati kar po lastnem okusu in imeti omenjeni pravili v mislih bolj za to, da vemo, katera pravila lahko kršimo in razvijamo svojo izvirnost. Omenjena področja iz fotografskega sveta so le kaplja v morju vseh znanj in informacij o fotografiranju in fotografijah, ki jih je avtor spretno, pregledno in razumljivo vključil v svoje delo. Priročnik me je opomnil na moje napake pri fotografiranju, mi predstavil veliko novih znanj s področja fotografije ter vsekakor prispeval na napredek pri mojem fotografiranju. Mislim, da bo vsak bralec v knjigi našel nekaj, česar do sedaj o fotografiranju ni vedel ter bo to posledično pozitivno vplivalo na kvaliteto njegovih fotografij.