Knjige

Videz knjige

Kratka vsebina

Peta gora je eden manj znanih del sicer poznanega brazilskega avtorja Paula Coelha. Avtor je sicer znan po njegovi uspešnici Alkimist, pa tudi Brida, Zahir in Veronika se odloči umreti. Zanj je značilno, da v vsaki knjigi predstavi novo tematiko, pogosto nam bralcem tujo, in v vsaki knjigi tudi na drug način. Vse tematike pa imajo skupno točko, duhovno rast in sledenje t.i. Osebni legendi.

Zgodba prikazuje življenje mladega Elija, sicer znanega iz svetopisemskih zgodb. Colehkova zgodba pa je pravzaprav razširjena zgodba iz Biblije. Elija je živel v 9. stol. pr. n. št. Od ostalih mladeničev se je ločil po tem, da je imel sposobnosti preroka. Žal pa se je na vladarski stol poročila princesa Jezabela, ki si je za življenjsko nalogo zadala izkoreniniti novo vero v Boga in ponovno vzpostaviti stara verovanja v več bogov z Baalom na čelu. Bog Baal naj bi prebival na Peti gori, od tod tudi naslov dela.

Elija je izgnan iz domovine in pribeži v mesto sredi puščave Akbar. Med begom doživi številna videnja, kjer mu osebni in gospodov angel razlagata njegovo usodo ter mu posredujeta besede Boga. Na plečih Elije pa je, da njegove besede uresniči. Elija je tako ves čas razdvojen med svojimi željami in potrebami ter usodo, ki mu jo je namenil Bog. Hkrati je razdvojen med težavami, ki mu onemogočajo izpolnitev gospodovih besed, in posledično sovraštvom ter ljubeznijo do njega.

V mestu Akbar si Elija najde svoj dom. Usmili se ga vdova, mestni vladarji pa mu dajo mir. Čeprav pripadajo staremu verovanju v mnogoboštvo, jih je strah izgnati ali ubiti preroka. Vse pa se obrne, ko se v mestu pričnejo težave. Vdovin sin zboli in umre. Elija je tu na preizkušnji, saj ga želijo meščani ubiti. S tem, da obljubi zvestobo svojemu Bogu, mu le-ta omogoči čudež in vdovin sin oživi. Med vdovo in Elijo vzplamti ljubezen.

S tem si pridobi ugled, a ne čisto polnega zaupanja. Svečenik, eden najvplivnejših meščanov, ga namreč smatra za sovražnika. In uspe mu spodnesti njegov vpliv v ključnih pogajanjih o usodi mesta, s čimer mesto zavzamejo in porušijo Asirci. Eliji Bog sedaj naroči, da mora mesto ponovno zgraditi. Obnova je težka, saj mora na začetku vzbuditi upanje v premaganih, utrujenih in lačnih preživelih meščanih. A to mu uspe in na ruševinah zraste novo, bleščeče mesto.

A Elija ne najde miru. V ognju vojne izgubi svojo ljubezen. S svojim sinom se ponovno povzpneta na Peto goro, kjer mu razodene svojo in njegovo usodo. Nato se vrne v svojo domovino Izrael, tam premaga častilce prejšnjih bogov in s tem izpolni svojo Osebno legendo.

Razmišljanje

Knjiga Peta gora je v številnih pogledih drugačna od ostalih Coelhovih del. Čeprav je prisotnost njegovih krščanskih korenin pogost element njegovih del, pa ni nikjer toliko elementov iz Biblije kot v Peti gori. Slog je preprost, tudi sama zgodba bolj zgodovinska pripoved kot pa z duhovnostjo prežeto delo. A ravno zaradi tega je nauk samo eden, to je sledenje Osebni legendi, usodi, ki jo mora vsak izmed nas izpolniti, da najde svojo srečo in mir.

Prek poti Elije pozoren bralec lepo vidi, da je vedno bolje slediti svoji legendi kot podleči željam čustev, bodisi ljubezni ali strahu. Kadar Elija uboga angele, ki se mu prikazujejo, se dogodki iztečejo njemu v prid. Kadar jih zanemari, si na glavo nakoplje nešteto težav. A ni vse tako črno-belo. Eliji namreč na poti do izpolnitve besed Boga ležijo številne prepreke in Bog mu le redko ponudi rešitev. Večino časa te prepreke služijo preizkušnji Elijeve vere in zaupanja.

Čeprav misel na to, da pravzaprav nimamo možnosti svojega odločanja o lastni usodi, ampak moramo za dosego nečesa večjega slediti večjemu načrtu nekoga drugega, ni najbolj prijetna, pa se je treba vedno vprašati, kaj je za nas boljše. Ali je boljše življenje tu in sedaj ali je boljše živeti za boljši jutri ter izpolnitev svoje usode?

Coelho nam morda ponuja še tretjo možnost. Samostojno odkrivanje lastne usode in življenje tu in zdaj, a v skladu z njo. Kajti čeprav nam je lastna usoda morda res položena v zibko, je to nekaj, kar je v sozvočju z nami, našo osebnostjo in našim bitjem. In to morda niti ni tako slabo.