Kratka vsebina
Robinson Crusoe se je rodil v revni angleški družini. Nemirna narava mu ni pustila spati, zato se je uprl želji staršev postati odvetnik in se podal na potovanje. Vleklo ga je k morju in avgusta 1651 se je uspel vkrcati na prvo ladjo. A že njegovo prvo potovanje se ni dobro končalo, saj je ladjo razbil vihar. Čeprav mu je nesrečno doživetje vlilo v zavest strahospoštovanje pred močjo morja, se je kmalu zatem ponovno vkrcal na ladjo in se odpravil na drugo potovanje. A tudi tu mu sreča ni bila mila. Ladjo so zajeli pirati in Robinson je bil prodan kot mavrski suženj. Ker mu suženjsko delo ni dišalo, je po dveh letih sklenil pobegniti. Pobeg mu je s pomočjo fanta po imenu Ksuri tudi uspel. Po dnevih križarjenja po morju v čolnu, ko jima že zmanjkuje hranil in pijače, ju ob zahodnih obalah Afrike reši kapitan portugalske ladje, ki je bila na poti v Brazilijo. V Braziliji se Robinson ustali, postane lastnik plantaže in si nabere lep kupček denarja. Žal pa mu nemirna narava ponovno ne da miru. Loti se novega potovanja v Afriko. A, kot je pri njem že v navadi, jih tudi tu spremlja smola. Ladjo zajame vihar in potopi se ob obali neznanega otoka. Robinson preživi, a na otoku ostane sam z dvema ladijskima mačkama in kapitanovim psom. Brez znanja o preživetju in brez prepotrebnega orodja si je prisiljen urediti svoje življenje in čakati na morebitno rešitev. Z ladje reši vse, kar je uporabnega. Prične si izdelovati svoje domovanje v jami, ki jo po naključju najde. Poleg lova poskusi gojiti zelenjavo, si utrjuje domovanje in celo poskusi z živinorejo. Večina podvigov se sicer na začetku bolj klavrno konča, tudi lončarstvo, a iz dneva v dan postaja bolj izkušen, z izkušnjami pa prihajajo tudi prvi uspehi. Poleg vlažne, a varne jame si naredi tudi bolj zdravo letno rezidenco na jasi v gozdu in poskuša izdelati celo razna vodna plovila s katerimi bi se lahko vrnil v domovino. Ko Robinson ugotovi, da na otoku ni plenilcev, se počuti vedno bolj varnega. Njegova varnost pa postane ogrožena, ko na oddaljenem delu otoka najde sledove ognja ter kanibalske zabave. Dolgo časa potrebuje, da se zbere in naredi načrt, kako kanibale pregnati iz otoka. Ko jih naslednjič zaloti, jih prežene z ognjem iz strelnega orožja. Pri tem zajame ujetnika kanibalov, divjaka, ki mu da ime Petek. Robinsonovo življenje po zaslugi vdanega Petka postane znosnejše. Ko ga nauči angleščine in ga spreobrne v krščanstvo, v njem najde dobrega in pametnega sogovornika. V naslednji bitki z divjaki zajameta Petkovega očeta in Španca, ki jima pove, da so na sosednjem otoku beli brodolomci. Skupaj se vrnejo v Petkovo domovino in z belci nazaj na Otok obupa, kot ga Robinson imenuje. A kot je Robinsonu že znano, nič ne gre po načrtih. Še preden na otok priplujejo španski brodolomci, je tu že angleška ladja, ki so jo zajeli pirati. Robinson osvobodi ujetnike in z njihovo pomočjo zavzame ladjo. Po pogovoru z novim/starim kapitanom se odpravijo nazaj v Anglijo. Robinson se vrne k svoji družini, ki ga je imela že za mrtvega. Sledi veselo snidenje in pripovedovanje neverjetnih dogodivščin. Knjiga, ki mi je prišla pod roke, je eden prvih prevodov in žal v določenih detajlih tudi priredba originalnega dela. Original se konča malo drugače. Robinson se, ko mu družina ne zapusti niti beliča, odpravi v Lizbono, kjer ima shranjen dobiček njegovega posestva v Braziliji. Kot premožen človek se po bitki z volkovi vrne v Anglijo.
Razmišljanje
Robinson Crusoe je s svojimi dogodivščinami osvojil srca številnih generacij. V nas je zbudil željo po dogodivščinah in sanjarjenju o potovanjih po svetu. Hkrati pa nas je svaril pred nevarnostmi, ki nam tam pretijo. Sama knjiga mi je poleg kratkočasja dala precej materiala za razmišljanje. Vedno se čudim, kako nesmiselno žene želja po pustolovščini tega mladega, nesrečnega Robinsona iz brodoloma v brodolom. In kako ga nobena nesreča nič ne nauči. Šele kasneje, ko otrok v njem odraste in pristane sam na otoku, spoznava zmote svojega življenja. A zanje ne išče opravičil, misel na preteklost celo odriva od sebe. Živi v sedanjosti in, kolikor mu razmere seveda dopuščajo, gleda v prihodnost. Ob srečanju z divjaki se pokažejo tudi razlike med dvema civilizacijama. Divjak Petek izhaja iz bolj primitivne, kanibalske civilizacije. Robinson na noben način ne more sprejeti njihovih običajev in vrednot, zato si poskuša na vsak način pokoriti Petka in ga priučiti vrednot zahodne civilizacije, ki so v njegovih očeh edino prave. Gre še celo tako daleč, da mu vsili svojo vero, ki jo Petek sicer sprejme, a v marsikaterem pogovoru pokaže, da svojih verovanj in prepričanj še vedno ni pozabil. Daniel Defoe je z Robinsonovo pomočjo spisal knjigo, ki kratkočasi tako stare kot mlade. Čeprav v njej lahko najdemo kar nekaj verskih in moralnih naukov, pa je namenjena predvsem kratkočasju in napetemu poletnemu branju.