Videz knjige
Kratka vsebina
Piše se leto 1099. Francoski križarji so prispeli pred obzidje mesta Jeruzalem. Prebivalce čaka težko obleganje in možnosti za preživetje niso dobre. V mestu se vsaka od tam živečih veroizpovedi na svoj način pripravlja na obrambo. V slogi namreč prebivajo muslimani, Judje in kristjani. Prestrašene prebivalce je na glavni trg zbral Grk po imenu Kopt. Vsi so pričakovali, da jim bo, skupaj z verskimi voditelji, podal še zadnja navodila in priporočila glede boja. A prejeli so nekaj drugega. Prejeli so navodila, kako živeti in kako umreti. Na trgu je Kopt razvil filozofsko razpravo po načelu starih grških učiteljev, ki so učili in se učili prek vprašanj, zastavljenih s strani njihovih učencev. Tudi Kopt pozove množico k zastavljanju vprašanj, na katera bo on odgovarjal. Ljudje, pod vplivom strahu pred usodo, mu resnično pričnejo zastavljati vprašanja. Tako govorijo o ljubezni, spolnosti, sreči, kot tudi o usodi, življenjskih odločitvah, nesreči, strahu, pogumu in smrti. Na tak način pomiri ljudi in jih opremi z znanjem, s katerim bodo lažje stopili na pot usode.
Razmišljanje
Zgodovinske romane je vedno zanimivo brati, čeprav iz učbenikov že vnaprej vemo, v katero smer bo usoda usmerjala glavne akterje. In če tako literarno delo nosi naslov znanega pisatelja Paula Coelha je skrivnosti še manj, saj vemo, da beseda ne bo tekla ne o zgodovinskih dejstvih in ne o usodi glavnih akterjev, ampak nam bo knjiga razodela delček skrivnosti življenja. In kdor bo vzel to knjigo v roke, ne bo razočaran. Sam moram priznati, da me knjiga ni prevzela toliko zaradi odgovorov, ki sem jih tudi s slastjo prebral in se učil iz njihove modrosti, kot zaradi vprašanj. Ugotovil sem, da ljudje v ekstremnih situacijah lahko reagiramo na dva načina. Lahko zapademo v paniko in depresijo, ki pa nam ne prineseta ne rešitve, ne notranjega miru. Boljši odziv prikaže pisatelj prek tematik, ki jih odpirajo njegove marionete na trgu. Kot namreč radi rečemo, ima vsak od nas svoje težave. Večinoma se nam zdijo, tako naše kot težave drugih, nepomembne in o njih ne želimo ne govoriti, ne razmišljati. A pred tako pomembnim dogodkom, kot je zadnja bitka in ko je usoda vseh že skoraj zapečatena, ta vprašanja pridejo na površje. Takrat se ne nam, ne drugim te težave ne zdijo nič manj pomembne kot je naša usoda. Takrat lahko le prek rešitve vprašanj, ki nas že celotno življenje glodajo nekje pod površjem naše zavesti, doživimo umirjenost in sprijaznjenost tako z življenjem kot s smrtjo. Pričakoval bi, da bo avtor skozi celoten večer, kolikor časa poteka sestanek na trgu, odgovarjal na vprašanja o tej, zadnji temi. A ni tako. Čeprav se smrti dotakne, ji ne posveti nič več in nič manj pozornosti kot ostalim vprašanjem. Če sem ga prav razumel, je s tem želel povedati, da je bistvo v življenju, ne smrti. To povedo tudi trije verski voditelji, ki spregovorijo zadnji. Govorijo namreč o strpnosti, razumevanju in sočloveku ter o tem, da je potrebno te dobrine širiti med ljudmi. Čeprav nauki o življenju pogosto padejo na neplodna tla, pa nikoli ne vemo, kdaj bo njihovo seme vzklilo in zacvetelo.