Kratka vsebina
Cesar Millan je danes znana zvezda oddaje Šepetalec psom (ang. Dog Whisperer). On ni le zvezda, je tudi strokovnjak na področju pasje psihologije, ki s svojim znanjem pomaga lastnikom psov z vedenjskimi težavami. Verjame, da pravzaprav niso psi tisti, ki so težavni, ampak so največkrat za problematične pse krivi njihovi lastniki. Cesar je torej nekdo, ki pasje lastnike uči, pse pa prevzgaja. Prvi del, ki zaseda približno tretjino knjige, Cesar posveti opisovanju sebe, svojega življenja - vse od otroštva, prve zaposlitve pa do danes, ko pravzaprav živi svoje sanje. V tem uvodnem delu se bralec spozna z njim kot z osebo, obenem pa tudi z vsemi njegovimi izkušnjami s psi, razumevanjem njihovega življenja, vedenja in psihologije. Avtor opisuje svoje otroštvo, katerega pomemben del predstavlja življenje na dedkovi kmetiji, kjer je domovalo veliko živali. Med njimi so bili tudi psi, s katerimi je ded ravnal mirno – odločno, predvsem pa kot z živalmi in ne kot z ljudmi (kot to danes dela večina pasjih lastnikov). Cesar se je o psih na eni strani veliko naučil od dedka, na drugi strani pa tudi od na kmetiji živečih psov. Svoje znanje in izkušnje je dodatno izpolnjeval kot zaposlen v pasjem salonu v San Diegu v Mehiki, kjer je kmalu postal znan kot človek, ki obvladuje številne problematične pse. Kljub uspešni zaposlitvi se je pri 21. letih odločil, da bo sledil svojim življenjskim sanjam. Zato je odšel v Ameriko, kjer se je kasneje poročil, si ustvaril družino in danes vodi svoj Center za psihologijo psov. V knjigi avtor tudi izpostavi, da svoje dejavnosti ni nikoli oglaševal in da so mu na poti do uspeha pomagale tudi številne slavne osebnosti Hollywooda, kot sta Will Smith in njegova boljša polovica Jada, Oprah Winfrey in drugi. Večina knjige je seveda posvečena psihologiji, razmišljanju in življenju psov. Cesar večkrat bralca želi opozoriti na to, da psi niso ljudje, ampak so živali in imajo zato drugačne fizične in psihične potrebe kot mi. Izvor vseh njihovih vedenjskih težav pa je običajno človek oziroma to, da jih ljudje počlovečimo, z njimi ravnamo tako kot z ljudmi in jim zadovoljujemo potrebe, ki so pravzaprav naše in ne njihove. Psi potrebujejo gibanje, disciplino in naklonjenost, ljudje pa jim danes vse prevečkrat nudimo zgolj naklonjenost. Njihova narava je takšna, ki na prvem mestu potrebuje močnega vodjo krdela, šele nato prijatelja in nekoga, ki nudi naklonjenost. In prav tu nastanejo problemi v psihologiji naših psov, ki se posledično razvijejo v problematične pse in pse z vedenjskimi težavami, ki pa za napake ljudi vse prevečkrat plačajo s svojim življenjem. Zadnji del knjige zato Cesar posveti predstavitvi njegove formule za uravnoteženega in zdravega psa in ponudi nekaj preprostih nasvetov za življenje z njim. Za konec pa avtor še posebej izpostavi, da se tudi ljudje lahko marsikaj naučimo od naših psov in da je izpolnitev naših najboljših prijateljev pravzaprav izpolnitev nas samih.
Razmišljanje
Knjiga Cesar Millana je namenjena vsem pasjim ljubiteljem in pasjim lastnikom. Bralcu bo podala veliko informacij o pasjem razmišljanju, naravnem vedenju in psihologiji. Avtor v knjigi predstavlja tudi številna zmotna mišljenja o pasjih potrebah zaradi nepoznavanja pasje narave. Verjetno pa bo še veliko več kot zgolj ljubiteljem v razmislek ponudila vsakemu pasjemu lastniku. Slednji bo ob prebiranju knjige namreč spoznal, kako malo pravzaprav vemo o pravi pasji naravi. Mene so iz strani do strani knjige stalno presenečala ta drobna, a pomembna in zelo nepoznana dejstva o pasji naravi. Od tega, da psi postanejo težavni in problematični zaradi napak ljudi, do tega, da je počlovečenje psov, kot to danes naredi večina lastnikov, pravzaprav ena največjih napak kar jih lahko ljudje naredimo psu. S knjigo avtor želi sporočiti ljudem, naj poslušajo in zadovoljujejo potrebe svojih psov in ne svojih lastnih. Pri tem večkrat izpostavi, da naj na pse gledamo kot na živali in ne kot na ljudi, za kar nam bodo naši štirinožci zelo hvaležni. Ljudje se večkrat slabo počutimo, ko ukazujemo svojemu psu, saj nanj gledamo kot na lastnega otroka. A Cesar poudarja, da psi potrebujejo vodjo svojega krdela (kar psu, ki živi s človekom, predstavlja družina s katero živi), disciplino in določene omejitve. Ob tem tudi sporoča, da nam bodo naši štirinožci za prevzem vodstvenega položaja in postavitev omejitev hvaležni in nam ne bodo zamerili (kot to ljudje večkrat zmotno mislimo in zato raje ne omejujemo svojih pasjih prijateljev). Cesar zelo poudarja pomen krdela za pse, saj so to bitja, ki potrebujejo vodstvo oz. če le-tega ne začutijo, vodstvo prevzamejo sami. Prav zaradi te pasje potrebe v življenju človeka in psa velikokrat pride do problemov, kadar lastniki ne prevzamejo vodstva oz. psu ne pokažejo, kdo je glavni. Pri takšnih lastnikih pes začuti energijo šibkega in zato on postane glava družine. Ljudje takšnega psa potem kmalu smatramo kot nevzgojenega, težavnega oz. problematičnega, saj ga ne moremo obvladovati. Ker pa premalo poznamo pasjo naravo in njihove potrebe ne vemo, da smo takšno vedenje pravzaprav povzročili sami. Glavno sporočilo avtorja pa je tridelna formula za pasje lastnike, kako lahko kar najbolje zadovoljijo potrebe svojega psa: gibanje, disciplina, naklonjenost-v tem vrstnem redu! Avtor zagovarja stališče, da pes vsakodnevno potrebuje dovolj gibanja, da je najprimernejši čas za disciplino in vzgojo takrat, ko je le-ta že potrošil dovolj energije, ter da je naklonjenost potrebno namenjati ob pravem času in v bistveno manjši meri, kot to običajno počne večina pasjih lastnikov. Cesar pravi, da je formula ameriških lastnikov naklonjenost, naklonjenost, naklonjenost. Posledično pa številni psi postanejo problematični, saj takšni lastniki ne zadovoljujejo njihovih osnovnih potreb. Pri tem izpostavlja, da deljenje naklonjenosti ni nekaj, kar je v pasji naravi. Po vseh že prebranih spoznanjih o pasji naravi se me je v zadnjem delu knjige še posebej dotaknilo področje smrti in umrljivosti. Avtor izpostavi, da smo ljudje edina živa bitja, ki se bojimo smrti in ki se z njo obremenjujemo že veliko prej preden sploh nastopi. Ob tem poudarja, kako drugačna je pasja narava tudi na tem področju. Razlaga, da psov ne skrbi, če so na smrt bolni ali jim je veterinar postavil diagnozo raka in bodo živeli le še nekaj mesecev. Oni se ne bojijo smrti in se z njo ne obremenjujejo, ampak živijo svoje življenje kar se da polno do zadnjega trenutka. Zato tudi ne žalujejo tako kot ljudje. Po obdobju žalovanja psi svojega lastnika pozabijo in brez večjih problemov sprejmejo novega. Za zaključek te tematike Cesar poudarja, da so psi živa bitja, ki imajo zelo velik vpliv na nas in naše življenje, česar se večkrat ne zavedamo. Da jih ljudje lahko veliko naučimo, a se tudi sami lahko zelo veliko naučimo od njih, še posebej uživanje življenja v sedanjem trenutku. Knjiga predstavlja lahkot berljivo in hkrati poučno branje, obenem pa vsakemu bralcu ponudbi precej stvari v razmislek. Čeprav se ne strinjate z vsemi Cesarjevimi metodami ali pogledi na pasjo naravo in življenje, vsekakor lahko z njegovimi posameznimi nasveti vplivate na boljšo povezanost z vašim štirinožcem.