Kratka vsebina
Siddharta je mlad brahmanov sin, ki stopa po sledeh očeta na svoji duhovni poti. Spremlja ga prijatelj Govindo, s katerim se skupaj učita duhovne poti in ji tudi skupaj sledita. A Siddharta v sebi začuti nemir, zato s prijateljem zapustita očeta in se podata k drugim ljudem. Najprej se šolata pri samanih, asketih, nato pa obiščeta Gotamo, razsvetljenega. Tu se prijatelja tudi ločita - Govindo ostane pri budistih, Siddharta pa se odpravi naprej. Pot ga zanese mimo lepe Kamale, najlepše kurtizane. Da bi užil sadove njene ljubezni, mora obogateti, zato postane trgovec. A pri bogatenju se spremeni, postane bitje, ki ga je pred tem zaničeval, postane človek – otrok. Odkrije trpljenje sansare, hkrati pa zadnji notranji klic na pomoč. Zbeži iz mesta in se ustali pri reki, pri brodarju. Pri njem prične odkrivati tisto, kar je že vedno vedel, kar je nosil v sebi. Po dolgih letih iskanja najde svoj mir. K njemu pot pripelje tudi Kamalo, edino osebo, ki jo je lahko ljubil, ki v njegovi oskrbi umre. S seboj je pripeljala njunega sinka, s katerim pa se nista mogla ujeti. Siddharta pri tem spozna še zadnji veliki nauk življenja. Ko k njemu zaide še prijatelj Govindo, slednjemu razodene svoja spoznanja in mu omogoči trenutek razsvetljenstva. Siddharta ob tem pokaže, da je resnično našel tisto, kar je iskal.
Razmišljanje
Iskati resnico, iskati bistvo življenja, slediti enemu in edinemu pravemu cilju so naloge, ki si jih pri sebi postavi vsak, ki si vzame čas in uporabi dar, ki mu ga je dala narava – razum. Tudi Siddharta in Govindo sta se spraševala podobno, z njima pa tisočeri misleci vzhoda in zahoda. Ta vprašanja si je postavil tudi Herman Hesse, ki je v svojem delu Siddharta poskusil predstaviti svojo vizijo ene in edine poti. Hesse je pri pisanju svojega dela namerno uporabil imena zgodovinskih in mitoloških oseb, a jim je dal drugačne karakteristike, kot jih imajo v ostali literaturi. Siddharta je v resnici začetnik budistične religije in je prvi opisani Buda, razsvetljeni. V delu pa je prikazan kot večni popotnik, iskalec te svoje poti. Njegovo zgodovinsko vlogo je prevzel Gotama. Govinda je v resnici voznik svetega kralja Arjune in kralju pridiga o smislu življenja. Tu pa ravno obratno posluša in sledi Siddharti. Čeprav se delo Siddharta tesno nanaša na razne vzhodnjaške religije, pa nikakor ne gre za versko delo. Ravno nasprotno, namesto da bi poveličevala eno ali več že obstoječih religij, preko glavnega junaka spoznavamo povsem drugačno pot. Siddharta namreč odkrije, da mu vera staršev ne odgovarja na tista zares pomembna vprašanja. Tudi delo samanov ni nič drugega kot igračkanje, gledališče, sledilci teh dveh smeri pa so slepo zagledani v obljubljene cilje, ki pa jih kljub velikemu znanju in moči ne dosegajo. Celo razsvetljenemu Gotami ne more slediti, saj bi ob tem sprejel nauk, pot nekoga drugega. Ne, Siddharta mora hoditi po svoji poti, pa čeprav ga slednja vodi med ljudi – otroke, pa čeprav ga vodi v pijančevanje, revščino, lakoto, bogastvo. Le tako bo lahko našel svoj mir. Ko se posameznik odloči slediti poti nekoga drugega, se s tem odreče svoji poti. Spoznanja na tej poti so prinesena na pladnju, prav tako razlage in rešitve ovir. Pravega izkustva ni. S tem, ko se brahmanov sin odloči za pot samanov, ko se odloči za pot materialnih in telesnih užitkov, ko se odloči za pot samotarskega brodarja in ko mu pot prinese še zadnjo veliko izkušnjo – očetovstvo, je Siddharta popoln. Šele tedaj pozna svet, s tem pa tudi samega sebe. Kajti on je potoval tako po samem sebi kot tudi po zunanjemu svetu. Nima zgolj uživaških, niti zgolj asketskih izkušenj, njegove izkušnje segajo globlje in dlje. Že same izkušnje bi mu prinesle veliko znanja in širok pogled na svet. Naučil se je odreči telesu in svetu, hkrati pa se je naučil biti navezan nanj. A brez reke, večne učiteljice, ne bi dosegel razsvetljenstva. Ona mu je pripovedovala o enotnosti sveta, v njej ga je tudi videl. Ona mu je pripovedovala o brezčasnosti, v njej ga je tudi videl. Ona mu je prinesla mir, saj ga je tudi sama imela. In to, kar je bila reka za Siddharto, je bil on za Govindo. Krog se nadaljuje, vedno, večno in povsod. Le prisluhniti je treba.