Kolo

Potopis

Našo pot ob Savi smo pričeli na parkirišču ob teniških igriščih. Tam smo iz strehe avtomobila rešili naša kolesa in se z njimi odpeljali levo po utrjeni makadamski poti.

Pot se je vila blizu bregov reke Save, ki nas je v spomladanski vročini prijetno hladila. Sončen dan je namreč temperaturo zraka kar krepko dvignil nad tisto izpred preteklih deževnih tednov. Hitro smo obračali pedala in občudovali naravo ob reki. Široka in utrjena pot nam ni predstavljala večjih težav. Tako smo kmalu prispeli do teniških igrišč in avtokampa Ljubljana Resort, kjer smo naredili prvi premor.

Pot nas je nato vodila ob bregu reke mimo Konjeniškega kluba Ljubljana, kjer si nismo mogli pomagati, da ne bi občudovali tamkajšnjih konjev ter naredili nekaj krogov na dokaj zaraščenih konjeniških poteh. Hitro smo prišli do podhoda pod mostom štajerske avtoceste, kjer bi si lahko pretegnili na kolesu zaspale ude na umetni plezalni steni. Samo pa se je razveselil otroškega igrišča.

Pred nami je bil zadnji del urejene poti ob Savi, ki nas je vodil mimo prostora za piknik. Ura se je bližala kosilu in večina prostorov za piknik je bila že zasedena. Prijetno je pričelo dišati po pečenem mesu in zelenjavi. Da se naši želodci ne bi pričeli prehitro oglašati, smo rajši nadaljevali pot naprej. Tako smo čez nekaj minut prispeli do manjše kmetije, kjer se je urejeni del poti tudi končal.

Mi pa smo vseeno sledili navigaciji in nadaljevali po makadamski cesti ob Savi. Sledili smo levim odsekom poti in mimo opuščenega igrišča za odbojko in Kinološkega društva Krim prispeli do vodomerne postaje pod mostom Šmartinske ceste. Tam smo si odpočili in se obrnili proti izhodišču. Ker pa se nismo želeli vračati po isti poti, smo se odpravili mimo spomenika padlim kar po travniku. Žal smo morali kmalu obupati in se podati nazaj na makadamsko cesto.

Na križišču smo zavili na Cesto v Hrastje in nato v Hrastjah na Cesto v Šmartno. Pri župnijski cerkvi sv. Martina smo naredili kratek premor in nato nadaljevali proti RIC Sava ter tamkajšnji kmetiji. Pri kmetiji smo si spet malce oddahnili, si ogledali domače živali in se okrepčali s hladno pijačo. Ker se je ura nagibala proti popoldnevu, smo se hitro odpravili po poti, po kateri smo tudi prišli, nazaj proti avtomobilu, ki smo ga dosegli presenetljivo hitro. Kolesa smo naložili na streho in se odpeljali domov, kjer nas je že čakalo okusno kosilo.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Dostop

Gorenjsko avtocesto zapustimo pri Ljubljani na izvozu Ljubljana – Brod. Peljemo se po Obvozni cesti v smeri proti Dunajski cesti. Na večjem ovinku v levo zavijemo levo na stransko cesto in avtomobil pustimo na urejenem parkirišču ob teniških igriščih. Pot nadaljujemo peš ali s kolesom.

V kolikor prihajamo iz smeri Ljubljane se peljemo po Dunajski cesti v smeri sever. Kmalu po prečkanju železniške proge v krožišču uporabimo drugi izvoz na Obvozno cesto. Le-to zapustimo na drugem odcepu v desno (na koncu večjega desnega ovinka). Avtomobil pustimo na urejenem parkirišču ob teniških igriščih. Pot nadaljujemo peš ali s kolesom.

Zanimivosti

Reka Sava izvira kot Sava Dolinka v Zelencih pri Podkorenu in kot Sava Bohinjka v Bohinjskem jezeru, v Srbiji pa se izliva v Donavo. Njen tok je dolg skoraj 950 km, od tega ga 220 km leži v Sloveniji. V zgornjem toku ima alpski snežno-dežni režim, ko njen vodostaj oblikujeta dva vrhova; prvi v juniju ob taljenju snega v Alpah in drugi v oktobru ob obilnih dežnih padavinah. Z oddaljevanjem od visokogorja se njen režim spreminja v alpskega dežno-snežnega (vodostaj je višji v jesenskem deževnem obdobju), od Zagreba naprej pa v panonski dežno-snežni režim (vrh v aprilu in maju zaradi dežnih padavin).

Kakovost vode je precej obremenjevala težka industrija in komunalne odplake. Sedaj se je stanje izboljšalo zaradi gradnje sodobnih čistilnih naprav in zmanjševanja odplak težke industrije. Vedno bolj se moč vode v reki Savi izkorišča za pridobivanje električne energije. V primerjavi z ostalimi večjimi rekami ima Sava precej manj vode, zaradi česar so hidroelektrarne manjše. Reka je primerna tudi za plovbo, a zaradi nizkega vodostaja, ozkih meandrov, mostov in ostale infrastrukture plovbe ni možno polno izkoriščati. Večji pomen dobiva z izgradnjo objektov za šport in rekreacijo. V Sloveniji je potrebno omeniti umetno progo za kajak in kanu v Tacnu, veslanje na umetnih jezerih ter infrastrukturo ob njenih bregovih. Med slednje spada tudi RIC Sava.

Rekreacijsko izobraževalni center Sava je nastal pod okvirjem Mestne občine Ljubljana in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Obsega urejene sprehajalne, kolesarke in konjeniške poti ob bregu reke Save v skupni dolžini okoli štirinajst kilometrov (od Kajak kanu centra v Tacnu pa do mostu v Sneberjih). Ob poti je postavljenih več rekreacijskih objektov, otroških igrišč, prostorov za piknik in jahanje.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik