Potovanja

Potopis

2. 6. 2016 – Pot na Ohrid

Pozno popoldan smo se zbrali na Letališču Jožeta Pučnika (po domače Letališče Brnik), od koder smo poleteli proti Letališču Apostola Sv. Pavla (po domače Letališče Ohrid). S tem čarterskim poletom smo precej skrajšali čas potovanja, saj smo pristali ob Ohridskem jezeru. Sledila je kratka vožnja do mesta Ohrid, kjer smo se v eni izmed Ohridskih restavracij spoznali z Makedonsko hrano in pijačo. To je za nas, mesojedce, pomenilo pravi šok, saj smo za predjed dobili velik krožnik zelenjave, za glavno jed pa ribe. Po večerji smo se odpeljali proti hotelu, kjer smo nadaljevali začete debate in se nato v pozni nočni uri odpravili v svoje sobe na počitek.

3. 6. 2016 – Ohridsko jezero – Zaliv kosti – samostan Sv. Naum

Dopoldan naslednjega dne smo tako ali drugače preživeli v bližini hotela. Ogledali smo si obalo jezera in uživali v toplem, sončnem dopoldnevu. Po kosilu smo se odpeljali proti dvema večjima znamenitostima ob obali samega jezera.

Prva taka znamenitost je bila Muzej na prostem v Zalivu kosti. Tu so našli dokaze o življenju koliščarjev. Z namenom prikazati življenje v preteklosti so zgradili muzej na vodi. V obliki koliščarske naselbine so v kolibah prikazani izseki iz življenja prebivalcev. Ogled je bil zanimiv, saj smo lahko spoznali tako življenje kot ribolov, prehranjevanje in tudi vodenje take vasi.

Sledila je vožnja proti našemu zadnjemu cilju – samostanu Sv. Nauma ob Ohridskem jezeru. Samostan leži na skali nad jezerom v neposredni bližini makedonsko – albanske meje. Avtobus se je ustavil na parkirišču pred samostanom. Sprehodili smo se mimo stojnic s spominki in se povzpeli do samega samostana. Že na prvi pogled so nas očarali številni pavi, ki so se prosto sprehajali naokoli in letali med zgradbami in na drevesa. Spraševali smo se, kako imajo lahko tako lepe ptice tako obupne kričeče glasove.

Ogledali smo si cerkvico, ki sedaj nosi ime ustanovitelja samostana in ki je v njej tudi pokopan. V sami cerkvi je kmalu postalo zadušljivo vroče, zato smo se odpravili na svež zrak. Z obzidja smo opazovali razgled na celo jezero vse tja do Ohrida na eni in Albanije na drugi strani. Ob povratku smo si ogledali še eno izmed manjših cerkvic ob poti, nato pa se odpravili na večerjo. Na našo srečo je bilo tokrat poleg obilja zelenjave na voljo tudi konkretno meso. Do sitega smo se najedli, nato pa se po zavitih in ozkih cestah odpravili nazaj proti Ohridu, kjer smo izkusili še nekaj malega nočnega življenja.

4. 6. 2016 – Mesto Ohrid – povratek domov

Sredi dopoldneva smo se odpeljali v mesto Ohrid, kjer nam je lokalni vodič razkazal nekaj glavnih znamenitosti in povedal marsikaj zanimivega o samem mestu.

Pričeli smo z ogledom mestnega obzidja, ki priča o starosti samega mesta. Sledil je ogled Galerije ikon in Cerkve sv. Device Marije - Bogorodica Perivlepta, ki šteje za eno najstarejših cerkva v Ohridu. Poleg zgodovinskih ostankov smo tu lahko občudovali pogled na mesto in jezero.

Sledil je ogled antičnega gledališča. Samo gledališče je lepo ohranjeno in tudi z njega je lep razgled na okolico. Žal pa se tu nismo prav dolgo zadržali (nekaj zaslug za to je imelo tudi vroče sonce). Odpravili smo se v senco ozkih uličic proti Plaošniku. Gre za področje, kjer trenutno potekajo obsežna arheološka dela, izkopavanja in restavriranja. Tako smo lahko opazovali, kako ta dela potekajo, hkrati pa smo si že lahko ogledali plodove teh del. Tako smo obiskali cerkev Sv. Pantelejmona.

Na našo žalost se nismo povzpeli do Samuelove trdnjave, ampak smo se pričeli spuščati nazaj proti jezeru. Mimogrede smo si ogledali še Cerkev Sv. Janeza Teologa Kaneo, ki je postavljena na pečini visoko nad jezerom. Cerkev je zaradi svoje lege pogost motiv na fotografijah Ohrida in moram priznati, da smo tudi sami tu naredili kar nekaj posnetkov.

Po prihodu na obalo nas je v eni izmed tamkajšnjih gostiln že čakalo kosilo – zelenjava in ribe. Čeprav je bila hrana zelo dobra, smo komaj čakali na prihod domov in konkreten kos mesa. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa. Izkoristili smo ga za ogled Cerkve sv. Sofije, kjer je ravno potekal poročni obred, in promenade ob jezeru. Sam sem zavoljo fotografij skočil še na pomol, ostali pa so se podali na nakupovalni pohod.

Proti večeru smo se odpeljali proti letališču. Po nekaj zapletih zaradi nedelovanja naprav smo že leteli nazaj proti domu, kamor smo prispeli pozno ponoči.

Povezani prispevki

Ni povezanih prispevkov.

Zanimivosti

Ohridsko jezero se nahaja na meji med Albanijo in Makedonijo. Je eno izmed najglobljih in najstarejših jezer Evrope, ki daje zavetje več kot 200 endemitskim vrstam. Zaradi tega je zaščiteno pod okvirjem UNESCO-a. Obkrožajo ga gorovja in hribovja, a je vseeno po obali gosto poseljeno z naselji in turističnimi kraji. Na Makedonski strani sta najbolj znana samostan Sv. Naum in mesto Ohrid, po katerem je jezero tudi dobilo ime. Jezero je znano po Ohridskih biserih (katere originale in ponaredke zlahka dobite v vseh turističnih krajih ob jezeru) in Ohridski postrvi, ki velja za lokalno specialiteto.

Mesto Ohrid leži na severnem delu jezera. Poseljeno je bilo že v časih antične Grčije, v zapisih pa se pojavlja tudi v časih rimskega osvajanja v drugem in tretjem stoletju pred našim štetjem. V šestem stoletju našega štetja so ga poselila slovanska ljudstva. V naslednjih stoletjih so se lastniki menjavali prek Bolgarov, Bizantincev in Otomanov. Vsi so s seboj prinesli svojo vero, običaje in navade, kar se kaže tudi v arhitekturi mesta.

Ohrid je mesto cerkva. Pravijo, da naj bi jih bilo dovolj, da si lahko vsak dan v letu ogledaš eno. Poleg cerkva si je vredno ogledati tudi antično gledališče, Plaošnik, kraj arheoloških izkopavanj, in Samuelovo trdnjavo ter se sprehoditi po obalah jezera pod mogočnimi klifi.

Samostan sv. Nauma je leta 905 ustanovil sveti Naum Ohridski, po katerem nosi tudi ime. Samostan stoji na visoki skali nad Ohridskim jezerom, od koder je lep razgled na celotno jezero. V središču je cerkev sv. Nauma, kjer je ustanovitelj samostana tudi pokopan. V parku ob samostanu lahko najdemo številne pisane pave, darilo Tita iz časov Jugoslavije.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik