Hribi

Potopis

V dolini pod Poncami nas je najprej pozdravil redar ter plačilo parkirnega prostora. A ker je bil dan lep in bi bil greh, če bi se po pohodu na Peč, o katerem si lahko preberete več v prispevku Peč (Tromeja), že odpravili domov, smo plačali parkirnino in se podali naprej v naravo. Izpod planiške skakalnice po gozdu vodi lepo urejena, makadamska pot, ki pa je bila za razliko od osamljene planinske poti na Peč polna sprehajalcev. Iz mirne narave smo tako prišli v bolj turistično dolino, katera nas je s svojim oženjem opominjala na vse bližji Tamar. Tam je bilo ljudi še več, tako da se do koče sploh nismo podali. Od Kapele Marije Pomagaj smo rajši odšli proti slapu Nadiža. Pot najprej vodi čez travnik, nato smo prečkali vodo in se po ozki podi začeli vzpenjati. Vzpon do izvira Nadiže ni bil lahek, pot je precej strma, tako da smo se hitro dvigovali. A vztrajnost na poti do samega izvira je z vsemi lepotami na poti poplačana. Mi smo čudovito okolico s fotoaparatom beležili pri spustu, po katerem smo si privoščili še zadnji oddih, nato pa smo se po isti poti vrnili k avtu in z lepimi spomini zapustili dolino Tamarja.

Čeprav je bila ura že pozna, mi pa tudi prijetno utrujeni, smo se ob povratku domov ustavili še pri izviru Save Dolinke oziroma Zelencih, do katerih vodi lepo urejena potka. Ob prvem pogledu na izvir sem pomislila, da gre za mlako. A ko se približaš vidiš, da je jezero čudovite turkizne barve, njegova posebnost pa je, da voda prihaja iz tal in v njem lahko opazimo več manjših izvirov. Del življenja v vodi je predstavila tudi mala, energična račka, ki se je neutrudno potapljala. Po stopnicah smo se povzpeli še na nekakšno razgledno točko Zelencev in se s pomočjo zemljevida okolice razgledali po bližnjih vrhovih. Obisk Zelencev je bil pika na i našega lepo preživetega nedeljskega dneva, kakršnega lahko doživijo tako družine z majhnimi otroci ali neredni pohodniki.

Povezani prispevki

• Dolina Vrata, slap Peričnik in Zelenci
• Peč (Tromeja)
• Peč (Tromeja) v snegu

Dostop

Po avtocesti se peljemo proti Jesenicam. Za bencinsko črpalko zavijemo iz avtoceste na lokalno cesto in se peljemo proti Kranjski Gori ter naprej proti Ratečam in sledimo oznakam za Planico. Plačali smo parkirnino in avto pustili na urejenem parkirišču nasproti velikanke. Pot smo nadaljevali peš po eni izmed širokih cest, ki vodijo v Tamar.

Po povratku iz Tamarja smo se ponovno vrnili na glavno cesto in se odpravili proti Jesenicam. Na prvem parkirišču (postajališču) smo pustili avto (lahko bi se tudi okrepčali v barčku) in se odpravili na nekaj minut dolgo pešpot po gozdu do Zelencev.

Zanimivosti

Tamar je 6 km dolga alpska, ledeniška dolina (v obliki črke U), ki leži v skrajnem severozahodu Julijskih Alp (gre za dolino, ki se nadaljuje iz Planice). Dolina se vse bolj oži, na levi strani jo obdajajo stene Mojstrovke, na desni strani lahko občudujemo stene Ponc, zaključek doline pa nam ponudi pogled na mogočen Jalovec. Tik pod njegovimi stenami se skriva tudi zelena oaza Tamarja s planinskim domom in Kapelo Marije Pomagaj, hkrati pa v daljavi že lahko vidimo slap Nadiža.

Prvi izvir Save Dolinke je slap Nadiža v Tamarju, Zelenci pa je jezerce, ki predstavlja drugi/talni izvir Save Dolinke, njegova največja globina pa je 3 m. Jezerce je izrazito zelene barve (zato ima tudi tako ime) in leži v močvirju, ostanku nekdanjega večjega jezera, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi. Posebnost Zelencev je, da pozimi ne zamrznejo, temperatura vode pa se skozi celo leto giblje med 5 in 8 °C. Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat, katerega površina je 14 ha.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik