Hribi

Potopis

Pozimi je Dom na Tromeji priljubljena sankaška točka, zato je ob primerni količini snega pot iz Rateč do doma urejena, a primerna za pohodnike, smučarje in sankače in ne toliko za vozila. Zato avto pustimo kmalu po prihodu iz vasi in pot nadaljujemo po cesti ali bližnjicah prek travnikov. Odločili smo se kar za cesto, ki se počasi, a vztrajno vzpenja nad vasjo skozi gozd. Bila je dobro utrjena, a ne poledenela, tako da med hojo ni drselo. Sam sem imel s seboj turno smučarsko opremo, Bubika pa je za seboj vlekla sanke.

Po kakšni urici prijetne hoje po soncu smo prispeli do Doma na Tromeji. Tu se je široka splužena cesta prenehala in pričela se je gaz. Na začetku je bila dobro utrjena, saj so jo prevozili in razširili vozniki motornih sank. Kasneje pa je postajala vedno ožja in mehkejša. Sam na smučeh nisem imel težav, Bubiki pa se je sneg pod nogami premikal in mlel, tako da je imela med vzponom več težav.

Postalo je tudi že jasno, da s sankanjem iz vrha ne bo nič. Ravno smo že želeli obrniti, ko smo zaslutili bližino smučišča in z njim tudi vrha našega pohoda. Zagledali smo tudi vzrok, zakaj prijazni voznik motornih sani poti ni boljše utrdil – neprostovoljno jih je namreč parkiral v grabnu ob cesti. Ravnina skozi gozd je napovedala mejo in z njo avstrijsko smučišče.

V spominu smo imeli, da je vrh kmalu za ovinkom, zato smo brez počitka nadaljevali hojo. A spomin nas je varal, do vrha Peči je bilo namreč še dobrih deset, rajši petnajst minut. Vseeno pa smo ga osvojili; sam vzpon pa je trajal dve uri in pol. Vreme se je pokvarilo, oblaki so zakrili sonce in shladilo se je. Tako smo kmalu odrinili proti dolini.

Spust je bil hiter. Bubika se zaradi prerahlega snega resnično ni kaj dosti sankala, sam pa sem bolj užival v celcu in gozdni cesti. A pravi užitki so se pričeli šele pri Planinskem domu Tromeja, ko so Bubiki sanke pospešile, sam pa sem imel precej več prostora za zavijanje kot v gozdu. Ker na poti tudi ni bilo veliko ljudi, smo prekmalu prispeli do avtomobila. Celoten spust je trajal uro in deset minut. Sankačem tako priporočamo spust od Doma na Tromeji, pohodniki in smučarji pa bodo bolj uživali višje proti vrhu.

Povezani prispevki

• Peč (Tromeja)
• Dolina Tamar in izvir Zelenci
• Dolina Vrata, slap Peričnik in Zelenci

Dostop

Po avtocesti se peljemo proti Jesenicam. Za bencinsko črpalko zavijemo iz avtoceste na lokalno cesto in se peljemo proti Kranjski Gori ter naprej proti Ratečam in sledimo oznakam za Tromejo. Pot nadaljujemo skozi vas (oznake za pot po cesti), če pa bi želeli po pešpoti, bi sredi vasi morali zaviti desno (oznake za pešpot). Pridemo do gozdne ceste, kjer pustimo avto. Zaradi ogrožanja morebitnih sankačev in smučarjev poti ni priporočljivo nadaljevati, na kar nas opomni tudi opozorilna tabla ob poti.

Zanimivosti

Peč (tudi Tromeja) je vrh v Karavankah, ki leži na nadmorski višini 1508 m. Njegova posebnost je, da se nahaja na meji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. V lepem vremenu ponuja lep razgled na Julijske Alpe ter tudi v sosednjo Avstrijo. Na vrhu je koča ter spomenik, z avstrijske strani pa vodi tudi žičnica. Na Peč se lahko podamo iz dveh smeri, in sicer: iz Rateč, od koder vrh osvojimo po cesti v 2 h, po pešpoti pa v 1 h 30 min ali iz Korenskega sedla, od koder vrh osvojimo v 2 h. Z vrha Peči se lahko odpravimo do Doma na Tromeji (1145 m) ali proti avstrijski koči ob smučišču Drailander Hutte (1423 m).

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik