Info
- Zahtevnost: zelo lahka
- Trajanje: do 3 ure
- Letni čas: zima
Višine
- Višina izhodišča: 661 m
- Višina cilja: 859 m
- Višinska razlika: 198 m
O poti
- Parkirišče: označeno parkirišče
- Podlaga poti: makadamski kolovoz
- Tip poti: označena pot
- Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot
Vrednote
- Uživajte v: razgled, mir, turistična ponudba
- Naravne znamenitosti: izviri, izlivi, potoki, reke, slapovi
- Urbane znamenitosti: brez
Potopis
Lep vikend smo izkoristili za kratek sprehod po svežem zraku. Ker okoliščine niso dopuščale kakega daljšega ali bolj oddaljenega cilja, smo se podali kar v zasneženo dolino Vrata. Avto smo pustili na koncu naselja Mojstrana in pot nadaljevali po cesti proti Aljaževemu domu v Vratih. Naš cilj je bil kratek sprehod, morda celo obisk slapu Peričnik. Pot se vije bolj ali manj po ravnem, sem ter tja se dvigne ali spusti. Mraz in sneg sta ji dala čaroben pridih nedotaknjenosti, k čemur je nekaj prispevalo tudi zasneženo cestišče. Večji del poti se je cesta vila ob strugi potoka Bistrica. Igra svetlobe, vode in ledu je vabila k fotografiranju. Čeprav smo že s ceste videli številne lepote doline, pa se je njen pravi čar pokazal šele, kadar smo s ceste zavili v kak nedotaknjen kotiček gozda. Po poti smo bolj počasi napredovali, a vseeno kar kmalu prispeli do slapu Peričnik. Koča je bila odprta. Sam sem skočil še na razgledno ploščad Peričnika, Špela in Podi pa sta se rajši odločila za kratek počitek in okrepčilo. Slap kljub nizkim temperaturam ni bil zamrznjen, so se pa okoli njega delale ledene sveče in kot kapniki visele po stenah. Povratek je bil zaradi nagnjenosti terena in izčrpanosti baterij fotoaparata hiter. Med vožnjo proti Zelencem smo si odpočili, na parkirišču pred parkom pa nas je pričakala prava zima. Če smo v dolini Vrata morda pogrešali s snegom okrašena drevesa, je bilo tu snega več kot dovolj. Celo toliko, da smo zgrešili pravi odcep in si hojo podaljšali za dobrih deset minut. V snežni belini se človek kmalu izgubi. Zelenci imajo vedno, ko jih obiščemo, drugačno podobo, vedno pa tu vlada mir. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Puhasti oblaki, sonce in mirna, modro-zelena voda so, kot vedno, poskrbeli za nekaj skorajda kičastih posnetkov, namenjenih novoletnim voščilnicam. Do avta smo se vrnili po isti poti kot smo prišli in s tem zaključili naše potepanje po zasneženi Gorenjski.
Povezani prispevki
Dostop
Peljemo se po gorenjski avtocesti proti Jesenicam. Pred mejnim prehodom zavijemo z avtoceste in pot nadaljujemo proti Kranjski Gori. Na razcepu za Mojstrano zavijemo levo. Peljemo se skozi naselje Mojstrana. Držimo se leve smeri in sledimo oznakam za dolino Vrata. Ker je dolina pozimi običajno zaprta za promet, avto pustimo na urejenem parkirišču na koncu naselja in pot nadaljujemo peš. Poleti se lahko pripeljemo do Aljaževega doma. Po povratku se z avtom vrnemo na glavno cesto, ki vodi v smeri Kranjske Gore. Malo pred Kranjsko Goro naletimo na parkirišče pri Zelencih (na levi strani), kjer pustimo avtomobil in se odpravimo na krožno pot po parku.
Zanimivosti
Mojstrana je naselje v Zgornjesavski dolini. Nahaja se v občini Kranjska gora ob sotočju Save Dolinke in potoka Bistrice. Je vhod v ledeniško dolino Vrata. Naselje se je razvilo v povezavi z nahajališči železove rude, danes pa se prebivalci povečini ukvarjajo s turizmom, živinorejo in na Jesenicah z delom v industriji. Mojstrana in dolina Vrata nista le izhodišče za številne planinske izlete. Tu si lahko ogledamo cerkev sv. Klemena, Triglavsko muzejsko zbirko, Triglavski gaj, Šmercovo in Ambrožčevo hišo, v dolini Vrata pa tudi Spodnji in Zgornji Peričnik, Aljažev dom in spomenik padlim partizanskim gornikom. Peričnik zagotovo spada med najbolj znane slapove v Sloveniji. Čeprav pogosto govorimo o njem kot o enem slapu, je v resnici sestavljen iz 16 metrov visokega Zgornjega in 52 metrov visokega Spodnjega Peričnika. Zaščiten je kot naravna znamenitost. Do njega vodi urejena pohodna pot, ki vodi tudi pod njim. V preteklosti je večkrat spremenil svojo pot, struga slapu pa se je tudi že zamašila, zaradi česar je Peričnik nekaj časa tekel kot dvopramenski slap, sedaj pa se je ponovno vrnil v prvotno obliko enopramenskega. Najmočnejši pretok ima spomladi in jeseni. Prvi izvir Save Dolinke je slap Nadiža v Tamarju, Zelenci pa je jezerce, ki predstavlja drugi/talni izvir Save Dolinke, njegova največja globina pa je 3 m. Jezerce je izrazito zelene barve (zato ima tudi tako ime) in leži v močvirju, ostanku nekdanjega večjega jezera, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi. Posebnost Zelencev je, da pozimi ne zamrznejo, temperatura vode pa se skozi celo leto giblje med 5 in 8 °C. Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat, katerega površina je 14 ha.
Zemljevid
Galerija slik