Izleti

Potopis

Vremenska napoved v domačih krajih je bila bolj klavrna, zato smo si obetali lepo vreme na obali. Naš prvi postanek je bil v Izoli, kjer smo na kratko obiskali prijatelja, se sprehodili po obali in si privoščili nekaj kepic osvežilnega sladoleda. Glavni cilj današnjega izleta pa je bil Strunjan in klifi. Tam smo parkirali na velikem (plačljivem) makadamskem parkirišču pred hotelom in se sprehodili ob obali. Na levo so se naši pogledi razprostirali po laguni Stjuža, na koncu poti pa smo se povzpeli na kamnite stopnice in se dobro razgledali še po Strunjanskih solinah.

Vreme nam je dobro služilo in bilo nam je že prijetno vroče. Nato smo se odpravili proti klifom. Od obale smo se med počitniškimi hišicami sprehodili do Hotela Talaso. Desno od njegovega glavnega vhoda smo se po ožji poti povzpeli na začetek sprehajalne poti po klifih. Pred tem nižje na poti nismo opazili nobene informativne in usmeritvene table, kako priti do izhodišča za vzpon na klife, zato smo imeli malce težav preden smo našli pravo smer.

Pot na in po klifih vodi po senci gozda, tako da nam kljub sončnemu dnevu ni bilo preveč vroče. Je zavarovana z lesenimi ograjami in lepo urejena, na nekaterih delih so urejene tudi lesene stopnice. Razen začetnega vzpona je pot položna in nezahtevna. Na nekaterih predelih se odprejo lepi razgledi na morje, a bi si želeli več razglednih točk kot jih je dejansko bilo. Nekje na sredi poti nas je žal vreme pričelo opozarjati na prihajajočo nevihto. Zato smo pospešili korak, saj smo želeli videti še Mesečev zaliv. Kmalu se nam je odprl nov in od vseh najlepši razgled na morje, ki nas je v kratkem pripeljal do Strunjanskega križa. Le-ta je bil obdan s turisti, zato smo kar nadaljevali do Mesečevega zaliva. Tam smo si na klopci ob poti vseeno malce odpočili in uživali v pogledu na zaliv ter razgledu na regato jadrnic.

Nato smo se po isti poti vrnili mimo križa nazaj na parkirišče. Vreme se je hitro spreminjalo. Našo hojo je spremljal zvok grmenja. Ravno, ko smo se že usedli v avto, je začelo deževati. Malo presenečeni in malo razočarani, saj smo pričakovali cel dan lepo sončno vreme, smo prilagodili načrt našega izleta. Po Pinjevem drevoredu smo se žal odpeljali v dežnem nalivu, zato nimamo niti njegove fotografije. Od deževnega Strunjana smo se odpeljali v smeri Portoroža, kjer smo iz glavne portoroške ceste zavili desno proti Seči in tamkajšnji Formi Vivi. Žal se zaradi naliva tudi med številnimi skulpturami nismo mogli sprehoditi, ampak smo si jih ogledali le na hitro.

Ker nam je vreme prekrižalo načrte današnjega izleta, se bomo v Strunjan in na njegove klife zagotovo še kdaj vrnili.

Povezani prispevki

• Izola – Koper – Strunjan

Dostop

Po primorski avtocesti smo prispeli v Koper, od koder smo po obalni cesti prispeli v Izolo. Avto smo pustili na enem izmed označenih (in plačljivih) parkirišč ob centru in si peš ogledali stari del Izole. Pot smo nadaljevali po obalni cesti, od koder smo iz ceste Izola-Portorož na krožišču zavili levo v Strunjan. Tam po glavni cesti nadaljujemo do konca ceste, kjer je pred urejeno plažo veliko parkirišče. Iz Strunjana smo nadaljevali desno proti Portorožu, kjer smo iz glavne ceste zavili desno proti Seči (oznake za Forma viva). Od tu smo se po avtocesti vrnili domov.

Zanimivosti

Na zahodnem delu Slovenije leži pokrajina Primorska. Ime izhaja iz obdobja Habsburške monarhije, ko se je med leti 1813 in 1918 pokrajina imenovala Avstrijsko primorje. Danes se Primorska deli na Goriško in Slovensko Istro, statistično pa na Goriško, Obalno – kraško in Notranjsko – kraško regijo. Pomembnejša mesta so Nova Gorica, Koper, Izola, Ajdovščina, Tolmin, Sežana, Bovec in Idrija.

Izola je eno izmed pomembnejših slovenskih obalnih mest. Leži med mestoma Piran in Koper. Na mestu sedanje Izole je bilo nekdaj rimsko pristanišče Haliaetum. V pisnih virih se prvič pojavi leta 972, ko jo je cesar Oton I. Veliki izročil v fevd. Še pred letom 977 je postala last oglejskih patriarhov. Med letoma 1280 in 1787 je bila pod beneško oblastjo. Za kratek čas je postala last slavnega Napoleona, po njegovem porazu pa je padla pod avstrijsko oblast. Po 1. svetovni vojni se je priključila Italiji, po 2. pa Jugoslaviji. Staro mestno jedro se nahaja na nekdanjem otoku, ki je sedaj z nasipom povezan s kopnim. Poleg ribištva sta se hitro razvili tudi industrija in turizem.

Strunjan je razloženo obalno naselje. Leži ob strunjanskem zalivu, v dolinici Strunjanskega potoka, med Izolo in Piranom. Turistično je manj razvit od bližnjega Portoroža, zato ga obiskujejo pretežno turisti, ki si ne želijo trušča masovnega turizma. Prebivalci se poleg s turizmom ukvarjajo še s sadjarstvom in vinogradništvom. Del območja je zaščiten kot Krajinski park Strunjan. Njegove glavne znamenitosti so Pinjev drevored (velja za najbolje ohranjenega v Sloveniji in obsega 116 dreves, ki naj bi bila zasajena med leti 1920 in 1930) ob glavni cesti Koper – Sečovlje, flišni Strunjanski klif (je najdaljši strnjen del obale v Tržaškem zalivu, znan po prepadnih flišnih stenah, visokih do 80 metrov) z Mesečevim zalivom, Strunjanske soline (so poleg Sečoveljskih najpomembnejše soline Beneške republike, danes pa so najsevernejše še delujoče soline Sredozemlja), Laguna Stjuža (je edina morska laguna na slovenski obali). V Strunjanu letno prirejajo tudi praznik kakijev.

Seča pri Portorožu leži na polotoku Seča, ki je od Portoroža oddaljen približno 2 km. Poraščen je z zelenjem in oljčnimi nasadi, zato je primeren za prijeten sprehod, ki hkrati ponuja tudi lep razgled na Portorož, Lucijo in soline. Proti koncu polotoka se v parku nahaja Forma viva Portorož – galerija na prostem, ki predstavlja zbirko preko 100 kamnitih skulptur iz istrskega kamna.

Zemljevid

Prenesi kot datoteko GPX

Galerija slik