Info
- Zahtevnost: zelo lahka
- Trajanje: do 3 ure
- Letni čas: pomlad, jesen
O poti
- Parkirišče: označeno parkirišče
- Podlaga poti: asfaltna cesta
- Tip poti: neoznačena pot
- Značilnosti poti: ni učna pot, ni krožna pot
Vrednote
- Uživajte v: razgled, mir, narava
- Naravne znamenitosti: izviri, izlivi, naravni parki, posebno drevje, slapovi
- Urbane znamenitosti: cerkve, samostani, kapelice, stare zgradbe
Potopis
Med dopustom, ki smo ga preživeli na prijazni turistični kmetiji Plesnik, smo veliko kolesarili. Četrti dan smo cel dan preživeli na kolesih. Ker smo stanovali sredi doline, smo izlet pričeli in končali drugje, kot bi ga, če bi prišli samo na izlet s kolesi. Sonce je že navsezgodaj pričelo preganjati mraz noči, zato nismo izgubljali časa. Za začetek smo ponovili včerajšnji izlet v spodnji del doline in ni nam bilo žal. Kar je bilo včeraj temno in sivo, se je danes kopalo v sončni svetlobi. Tako smo si lahko ogledali lokalne znamenitosti v vsem svojem čaru. Peljali smo se mimo Logarjeve lipe, Doma duhovnih vaj in Kapele Kristusa Kralja, v bližini katerega smo videli škotsko govedo. Prvi izvir reke Savinje, slap Rinko, smo si ogledali že prvi dan, zato tokrat nismo želeli izpustiti ogleda izvira Črna, ki se skriva ob pešpoti po Logarski dolini. Kolesa smo pustili v zavetju obronka gozda in se peš odpravili po teh čudovitih poteh. Zase lahko rečem, da sem popolnoma užival. Lepote gozda bi težko opisal z besedami. Zelenje grmovja in mahu, oblike dreves, kamnov, vse je kazalo na to, da smo pristali v pravljični deželi. Samo še škratov in vil se je manjkalo. In potem je sredi potoka stala skala. Ko smo si jo ogledali smo ugotovili, da gre pravzaprav za izvir Črna. Voda je namreč vrela izpod skale. Prizor, ki se lahko kosa edino z našimi Zelenci. Bolečih zadnjic smo ponovno sedli na kolesa in se vrnili na kmetijo, v bližini katere smo v daljavi videli tudi Plesnikov brest. Opoldanski počitek je minil prehitro, na kar so nas ob novem kolesarskem izletu, tokrat po zgornjem delu doline, opozarjala naša boleča sedala. Tokrat smo se odločili pobližje ogledati oglarsko bajto in Planšarijo, obenem smo se naužili sedaj že prav jesenskega gozda. Izlet bi sicer lahko podaljšali še do slapu Rinka, a so nas boleče zadnjice in zahajajoče sonce priganjali, da se vrnemo nazaj na turistično kmetijo.
Povezani prispevki
Dostop
Iz Kranja se peljemo preko Jezerskega, nato pa zavijemo na avstrijsko razgledno pot čez Pavličevo sedlo. Spust v dolino nas kmalu pripelje na začetek Logarske doline. Preden zavijemo desno v Logarsko dolino je urejeno parkirišče, kjer lahko pustimo avtomobil. Za vstop motornih vozil je potrebno plačati vstopnino, pešci in kolesarji pa imajo prost vstop.
Zanimivosti
V Kamniško-Savinjskih Alpah leži verjetno ena najlepših dolin v Sloveniji, Logarska dolina. Deli se na tri dele: spodnji, pretežno travnati del je imenovan Log, srednji, povečini gozdnat je Plest, in zgornji, večinoma gozdnat in gruščnat je Kot. Čeprav je sama dolina nastala kot posledica tektonskih razpok, je njeno današnjo podobo oblikoval ledenik, zato ima značilno podobo alpske ledeniške doline. Leta 1957 je bila Logarska dolina razglašena za krajinski park, ki so ga leta 1992 v upravljanje dobili domačini. Prek celotne doline je speljana peš pot, ki se vije mimo večine njenih naravnih in kulturnih znamenitosti. Med naravnimi je posebej potrebno omeniti izvir Črne, slapišče Palenk, slap Rinka, Logarjevo lipo in Plesnikov brest ter krnico Okrešelj. Čeprav ni del same Logarske doline, je potrebno omeniti tudi bližnjo Potočko Zijalko, eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji. Med kulturnimi znamenitostmi lahko omenimo Dom sester Logar (sedaj poznan kot Dom duhovnih vaj), Kaščo, Kapelo Kristusa Kralja, Planšarijo v Logarskem kotu in oglarsko ter olcarsko bajto.
Zemljevid
Galerija slik
