Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Na Vodnikov razglednik smo se povzpeli iz vasi Jereka. S slabim občutkom zaradi parkiranja smo sledili smerokazu in poti, ki nas je vodila po gozdu z večkratnim prečkanjem asfaltne ceste. Ob prijetnem pogovoru, zanimivi tlakovani cesti in lepotah narave nam je pot s postopnim vzpenjanjem hitro minila. Na vrhu so nas pričakali sonce, čudovit pogled na dolino, mir in tišina poletnega dopoldneva.
Obiskala sva Štanjel, ki pa je bil zaradi obnov bolj ali manj predvsem eno veliko gradbišče. Sicer je pregled narejenih fotografij doma pokazal, da sva v objektiv kljub temu ujela marsikatero očarljivo podrobnost naselja v jesenskih barvah in je bil jesenski dan vseeno bolj pisan. A zagotovo bova Štanjel obiskala še kdaj drugič, ko bova lahko uživala v vseh njegovih čarih.
Na zimski dan smo obiskali dolino Krnice pod Kriško steno. Prečkali smo most Velike Pišnice in ves čas hodili po cesti ob reki. Uživali smo v čudovitih zimskih prizorih narave, pot pa se je počasi vzpenjala. Strmina je bila nekoliko večja naprej od planine V Klinu pa vse do Koče v Krnici, kjer smo se ogreli s čajem. Spust s sankami je bil v zgornjem delu hiter, od planine naprej pa zelo počasen.
Na Sv. Jošt nad Kranjem smo se povzpeli iz Stražišča. Izbrali smo Pot prijateljev, na katero smo od parkirišča pod vznožjem zavili desno preko travnikov pod daljnovodi v gozd. Pot je na določenih odsekih slabše označena in je v prvem delu manj strma, kasneje pa se priključi Sodarjevi poti. Na vrhu smo uživali v lepem razgledu in guganju, nato smo se vrnili v dolino po glavni cesti skozi Javornik.
Kolesarili smo po občini Cerklje na Gorenjskem. TIC Cerklje ponuja več različnih kolesarskih poti, mi pa smo si oblikovali svoj krog: Cerklje – Pšata – Poženik – Šmartno – Lahovče – letališče Brnik – Šenčur – Velesovo – Adergas – Češnjevek – grad Strmol – Dvorje. Ustavili smo se ob ribniku Lahovče, na letališču, ob samostanu Adergas, ob ribnikih Češnjevek ter dan zaključili ob gradu Strmol.
Na zimski pohod do Blejske koče smo se odpravili iz planine Javornik. Pot je bila v zimskih razmerah dobro utrjena in zmerne strmine. Uživali smo v lepih zimskih pogledih in kakšni cvetlici na delu, kjer je sneg že odlezel. Na Blejski koči smo se pogreli s čajem, nato pa vrnili v dolino. Vožnja s smučmi je bila zaradi majhnega naklona kratka, hoja s krpljami pa enako lahka kot poleti brez njih.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Roman Alamut, avtorja Vladimirja Bartola, nas popelje v Perzijo, kakršna je bila leta 1092, ko so se bili boji za prevlado v Iranu. Skozi tekoče zapisane besede vstopimo v realen svet vojnih in političnih spletk. A kaj kmalu si pričnemo postavljati vprašanja o tem, kaj je resničen svet in kaj zgolj iluzija prefinjenega stratega ter ali svet vodi blaznež ali človekoljub. Tanka je linija med...