Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Sprehodili smo se po dolini Tamar. Izpred skakalnice v Planici smo po lepo urejeni makadamski poti prišli do Planinskega doma Tamar, kjer pa se zaradi gneče turistov niti nismo zadrževali. Od Kapele Marije Pomagaj smo rajši odšli proti slapu Nadiža. Naša vztrajnost pri strmem vzpenjanju do izvira je bila poplačana z vsemi vodnimi lepotami na poti. Iz doline Tamar smo se odpeljali še do Zelencev.
Sprehodili smo se po Kovačkovi poti v Kropi, ki so jo “zgradili” otroci Vrtca Kropa. Pri cerkvi Matere božje smo uživali razgled na Kropo in na cerkev sv. Lenarta na nasprotni strani potoka Kroparica. Pot smo si popestrili z iskanjem skritih škratov in drugimi pravljičnimi znamenitostmi ob poti. V kratkem smo že stali pri Kugli in škratjem domovanju. Tudi povratek po Skrivni poti je bil hiter.
Na Golico sva se odpravila v času narcis. V izogib gneči pohodnikov na poti, sva se na vrh podala po zahtevni poti. Hodila sva po gozdu, kjer strmina ni popuščala. Malce pred Kočo na Golici se je odprl lep razgled v dolino in obenem pogled na Golico. Po druženju s kavkami pri koči sva se podala proti vrhu. Na poti žal nisva videla veliko narcis, je bil pa razgled v Avstrijo toliko lepši.
Obiskali smo prijateljico in njeno pasjo druščino v vasi Lokev. Ogled vasi Lokev smo preložili na drugo priložnost. Raje smo sprejeli povabilo prijateljice na sprehod v dolino reke Reke v Park Škocjanskih jam. Uživali smo v pestrem rastlinskem in živalskem svetu ter pravi tišini narave. Sprehajali smo si ob reki, prečkali vodni zasip in lovili v objektiv vse živali v bližini.
Na Križno Goro smo tokrat odšli iz Crngroba. Ogledali smo si Cerkev Marijinega Oznanjenja, nato pa sledili poti v gozd z daljšim, a zmernim vzponom. Na Planici smo se mimo spomenika NOB povzpeli do cerkve sv. nadangela Gabrijela, nato pa se večinoma spuščali vse do Križne gore in cerkve Svetega Križa. Vračali se nismo preko Planice, ampak po bolj ravninski poti mimo Lavtarskega vrha.
Na poti v Premanturo smo tokrat naredili postanek na Ročkem polju. Odšli smo na krajši pohod do cerkvice sv. Toma z lepim razgledom na Istro. Sicer je dopust minil v znamenju sprehodov v vas, popoldanskih plavanj na Kamenjaku s hranjenjem galebov in hlajenja Sama v bazenčku ob prikolici. Tudi brez romantike sončnega zahoda in 'lovljenja rib' v Pulski ribarnici ni šlo.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Izpod peresa pisatelja Paula Coelha je nastala zgodovinska pripoved o Margareth Zelle, ki jo poznamo pod imenom Mata Hari. Avtor nam predstavi usodo dekleta, ki je iskala blišč, a vedno našla zgolj bedo. Ali je res umrla za posledicami svojih zločinov kot pravijo sodniki, ali pa zgolj zaradi strahu, ki ga je s svojo močjo in lepoto sejala med možmi?